Pregledna razstava Andraža Šalamuna predstavlja umetnikov opus skozi pet desetletij neprekinjenega umetniškega delovanja. Začenja se s prvimi Šalamunovimi koraki v svet umetnosti, ki jih predstavlja njegovo delovanje v skupini OHO. Andraž Šalamun je konec šestdesetih let deloval kot član skupine OHO (skupaj z Markom Pogačnikom, Milenkom Matanovićem in Davidom Nezom), znotraj katere je ustvaril nekatera najbolj poetična dela v duhu »revne umetnosti« in body arta. V sedemdesetih letih se Andraž Šalamun začne vse bolj intenzivno posvečati slikarstvu, ki mu ostaja zvest vse do danes. Razstava tako pokaže Šalamunov razvoj v mediju slikarstva, v zanj najbolj značilnih velikih formatih, v katerih kot slikar samouk že sredi sedemdesetih let začenja raziskovati materialnost abstraktne slike. Njegovih del že od samega začetka ni mogoče uvrstiti v nobeno sočasno umetnostno tendenco; čeprav ustvarja v času postkonceptualnega fundamentalnega slikarstva, se zdi, da je od njega povsem neodvisen. Njegova platna pričajo o zanimanju za materialnost barve in nosilca, vendar so hkrati tudi polna poetičnega sublimnega naboja, so poetične abstraktne krajine, barvita sonca, »oblačni stroji« ali fantastične živalske kreature, ki vedno delujejo s potencialom čutnega očaranja gledalca. V osemdesetih letih Šalamunovo slikarstvo tako rekoč eksplodira v podobi in koloritu, tedaj postane eden od osrednjih slovenskih predstavnikov slikarstva nove podobe. Pri njem se nova podoba manifestira s fantastičnimi živalskimi kompozicijami, ki so izključno plod naključnega igranja s podobami kot gotovimi dejstvi, brez posebej jasnih in enoznačnih pomenskih ali simbolnih aluzij. Šalamunova najbolj znamenita serija iz tega časa je gotovo serija ogromnih platen bizonov; z enim najuspešnejših je Šalamun tudi zastopan na stalni razstavi slovenske moderne umetnosti 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi v Moderni galeriji. V začetku devetdesetih let še odločneje stopi na povsem individualno slikarsko pot, ki je ni mogoče vpreči v nobeno stilno družino; na razstavi bodo predstavljeni njegovi najznačilnejši in najuspešnejši slikarski cikli platen velikih formatov: Sonca, ki pomenijo prelomno točko Šalamunovega slikarskega razvoja, serija grških otokov, ki jo zaznamuje intenzivno slikarjevo raziskovanje abstraktne krajine, serija t. i. mediteranskih krajin mračno melanholičnega naboja in serija Mah in srebro. Po letu 2000 sledijo serije Benetk, serija Cipres in serija Mesecev ter na koncu abstraktnih kozmičnih krajin, v katerih se zaokroža Šalamunovo dolgoletno raziskovanje v serialnem ponavljanju istega motiva v številnih variacijah. Na razstavi bo predstavljenih več kot petdeset platen velikih formatov, ki so izbor najznačilnejših in najboljših slik iz Šalamunovega opusa in smo si jih izposodili iz številnih javnih in zasebnih zbirk v Sloveniji. 

Kustosinja: dr. Martina Vovk

____________________

Andraž Šalamun je rojen v Ljubljani 30. 07. 1947. Gimnazijo je zaključil v Kopru. Med študijem v Ljubljani je bil aktiven član konceptualnega gibanja - skupine OHO (katere dela so bila že leta 1970 predstavljena v Museum of Modern Art v New Yorku). Po razpadu skupine OHO se ni priključil članom Družine v Šempasu; dokončal je študij primerjalne književnosti in filozofije in se vrnil v Koper. Po seriji pastelov in risb se je leta 1976 povsem posvetil slikarstvu. Že leta 1977 je za svoje zgodnje slikarstvo prejel tedaj prestižno jugoslovansko nagrado za mlade umetnike sedam sekretara SKOJ-a. V osemdesetih letih je bil večkrat nagrajen na raznih likovnih kolonijah po Jugoslaviji (Pazin, Sombor, Dubrovnik, Sisak, Čačak), leta 1993 pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Njegova bogata razstavna dejavnost je zelo raznolika: v okviru skupine OHO je uvrščen v ključne preglede konceptualne umetnosti, njegova slikarska dela pa so bila po prvih samostojnih predstavitvah v Beogradu in Zagrebu kmalu vključena v jugoslovanske selekcije velikih svetovnih razstav (bienale Sao Paulo 1979, beneški bienale 1982), v zbirke jugoslovanskih galerij in muzejev in v potujoče pregledne razstave (mlade) slovenske umetnosti. Sodeloval je pri novem organiziranju umetnikov mlajše generacije v okviru Trajne delovne skupnosti Equrna v Ljubljani (od 1982) in pri delovanju likovne scene na slovenski Obali, tako v sodelovanju z Obalnimi galerijami v Piranu, z Društvom likovnih umetnikov Severne Primorske – DLUSP (kasneje društvo Insula) ali z ateljejem Sqart iz Kopra.

Trije ključni umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki, ki so najbolj poglobljeno pisali so delu Andraža Šalamuna, so Tomaž Brejc, Ješa Denegri in Andrej Medved.

Razstavo je podprlo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Foto:

Andraž Šalamun, Kreta, 1996, akril na juti, Obalne galerije Piran 

Andraž Šalamun, Brez naslova, 1971–74, pastel na kartonu, zasebna last

Andraž Šalamun, Brez naslova, 1996, akril na juti, Obalne galerije Piran

Brez naslova, 1980, akril na juti, 294 x 450 cm, zbirka Moderne galerije

Bizon, 1986, akril na juti, 300 x 400 cm, zbirka Moderne galerije

OHO (Milenko Matanović, Andraž Šalamun in Marko Pogačnik, maj 1970), zbirka Moderne galerije