PREPIH | Saša Spačal in Mirjan Švagelj | Simbiom – ekonomija simbioze
01. december 2016 — 01. januar 2017
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#

Saša Spačal in Mirjan Švagelj

Simbiom – ekonomija simbioze

Biotehnološka instalacija

 

Odprtje: 1. december 2016 ob 18.00 uri

 

Simbiom – ekonomija simbioze je biološki prototip za zapleten skupek družbenih razmerij med vrstami, ki v ugodnih pogojih in glede na skupne potrebe vzpostavljajo vzajemna simbiotična razmerja.

 

Miniaturni ekosistem Simbiom naseljujeta dve biološki vrsti, ki bivata v simbiotičnem razmerju: rastlina črne detelje Trifolium pratense in rizobi, bakterija iz rodu Rhizobium. Ugodni okoljski pogoji v sistemu, v katerem imata obe vrsti medsebojno korist, se ustvarjajo z osvetljavo in s prepihovanjem zraka v hidroponično tekočino. V simbiotskem razmerju prihaja do izmenjave ključnih hranil: rastlina dovaja bakterijam ogljikove spojine, bakterije pa rastlini dušikove spojine. Rizobiji fiksirajo dušik iz zraka, kar povzroči padec vrednosti pH oziroma zakisanost tekočine v bližini korenin. Rastline potrebujejo fiksirani dušik, ki je v naravi težko dostopen, za rast in osnovne življenjske procese, kot so proizvodnja aminokislin, beljakovin in DNK. Simbioza med rastlino in bakterijo tako omogoča njuno preživetje in posledično razvoj večjih in širših ekoloških povezav.

 

Odnos med črno deteljo in rizobiji določa biološka povratna zanka, znotraj katere si vrsti zagotavljata preživetje. Bolj kot je hranilna tekočina zakisana, ugodnejše so razmere za rast in simbiozo. V instalaciji Simbiom posredne meritve nivoja fiksacije dušika v hidroponični tekočini vplivajo na hitrost kapljanja vode. Večja je stopnja simbioze, večji je pretok vode, kaplje pa ustvarjajo intenzivnejše valovanje na vodni gladini. Valovanje na vodni gladini zaznava svetlobni senzor, ki simbiozo preko vmesnika prevaja v zvok. Zvok se v realnem času generira in filtrira preko fazne modulacije, ki odvisno od časovno-prostorske situacije kartira ujemanja in razhajanja v procesu simbioze. Simbioza ni idealizirano razmerje, temveč situacija, v kateri so vrste v neprestanem pogajanju za vzajemno uporabo naravnih virov. Okolje ni nekaj zunanjega, ampak se generira v odnosih in je del odnosov. Tako v instalaciji Simbiom tudi obiskovalci, ki izdihujejo ogljikov dioksid, postanejo daljni akterji v simbiotičnem razmerju.

 

Detelja in rizobiji so tudi del človekovega simbiotičnega razmerja v procesu pridelave hrane. Agronomi na primer cenijo deteljo kot rastlino za kolobarjenje, saj je zaradi simbiotskega razmerja z rizobiji zmožna obogatiti izčrpano zemljo z dušikom. Bakterije rizobiji sprva vstopijo v rastlino kot paraziti, a odnos se zaradi vzajemnih koristi spremeni v simbiotičnega. Na koreninskem sistemu detelje se razvijejo gomolji, v katerih se ugnezdijo rizobiji; detelja jim zagotovi ugodne pogoje za preživetje – dom. Tovrstna simbioza se lahko bere kot metafora za ekonomska razmerja med staroselci in migranti, ki so lahko v dobrobit obeh skupin samo, kadar temeljijo na vzajemnosti. Zvočno valovanje v instalaciji pa je analogija za proizvajanje kulturnih vsebin, ki ne temelji na dihotomiji med dominantno kulturo in različnimi oblikami manjšinskih kultur. Vzajemni kulturni kontinuum je možen šele, ko družba razume, da cilj simbioze ni zgolj ekonomsko razmerje, temveč tudi metoda za proizvodnjo miselnih procesov.

 

Sodobna tržna ekonomija daje prednost plenilstvu in tekmovalnosti med vrstami, zanemarja pa druge oblike simbiotičnega bivanja in sodelovanja. Temelji na zmotnem dojemanju evolucijskih procesov, ki njihovo pestrost zvede na idejo o boju za preživetje. Tudi dialektični marksizem je v praksi namesto brezrazredne socialistične družbe izvajal razredni boj, s katerim naj bi izkoreninil nasilje privilegiranih nad deprivilegiranimi. Tudi ta praksa odraža napačno razumevanje evolucije kot procesa boja za preživetje. Razredni boj zato ni pripeljal do brezrazredne družbe, temveč do nasilja, ponovnega vdora kapitalizma in retradicionalizacije. V uspešnih evolucijskih procesih med vrstami namreč ne gre za boj, temveč za vzajemnost, sodelovanje in pogajanje. Simbiom – ekonomija simbioze zastavlja vprašanje, kako misliti sisteme nepravičnosti in neenakopravnosti v družbi z vidika vzpostavljanja vzajemnih razmerij, namesto poglabljanja nasprotij.

 

Connections continuum

Na razstavi bo na ogled tudi šest video del, ki z vidika preteklih instalacij Saše Spačal in sodelavcev (7K: new life form, Mycophone_unison, Myconnect, Liminoid, Syncness) predstavljajo koncept Connections Continuum. Avtorica s tem konceptom osvetljuje različne vidike posthumanističnega planetarnega pogleda na svet, ki presega disciplinarno ločevanje med človekom, naravo in tehnologijo. Razvija prototipe in čutne vmesnike za komunikacijo med biološkimi, tehnološkimi in kulturnimi vrstami, ki temeljijo na hibridnih tvorbah in presegajo antropocentrični pogled.

 

Priprava razstave: Ida Hiršenfelder

 

Strokovni tehnični sodelavec: Alkimist - kovačija in laboratorij

3D modeliranje in načrti: Blaž Šolar

Svetovalec: Anil Podgornik

Zahvala: Slavko Glamočanin

Video: Saša Spačal in Valerija Wolfgang

Glas: Polona Torkar

Zvočna obdelava: Jan Turk

Spletna stran projekta: https://projectsymbiome.wordpress.com/

 

Razstava spada v serijo Prepih, s katero predstavljamo mlajše umetnike in sveže ideje.

 

Razstava je posvečena Marjani in Vojkotu Spačal.

 

____________________

Saša Spačal je postmedijska umetnica, ki izhaja s področja humanistike in trenutno deluje na presečišču raziskovanja živih sistemov in medijske umetnosti. Njeno delo je osredotočeno na postčloveško okolje, kjer človeška bitja obstajajo in delujejo kot eden izmed elementov v ekosistemu in ne kot suveren. S tem se opušča kartezijanski sistem in sprejema dejstvo, da se je področje tehnologije razširilo ne samo od strojne do programske opreme, ampak tudi do mokre opreme, od koder posledično izvirajo hibridni pojavi mehanske, digitalne in organske logike delovanja. Razstavljala in nastopala je na prizoriščih in festivalih kot so Ars Electronica festival, razstava Prix Cube Exhibition, Eyebeam, Onassis Cultural Center Athens, Pixelache festival, Cynetart festival, ThingWorld trienale - National Art Museum of China, Device_art festival, galerija Eastern Bloc, Art Laboratory Berlin, Muzej sodobne umetnosti Vojvodina, galerija Kapelica, Kiblix festival, Sonica festival, Galerija sodobne umetnosti Celje, Enter festival, Amber festival in drugje. Za svoje delo je prejela Častno omembo na festivalu Ars Electronica Prix 2015 in nominacijo Prix Cube 2016. Splet: www.agapea.si

 

Mirjan Švagelj

Dr. Mirjan Švagelj je doktoriral iz področja Biomedicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in znanstveno deluje na področju raziskav in razvoja uporabne biokemije in biotehnologije. Kot umetnik deluje na presečišču biotehnologije, mikrobiologije in intermedijske umetnosti. Raztavljal je na različnih prizoriščih kot so Ars Electronica, Cynetart, Kitajski nacionalni muzej umetnosti, Device_art, Art Laboratory Berlin, Prix Cube Exhibition, Galerija Kapelica in festival Kiblix. Za svoja dela je bil nagrajen z Častno omembo na Ars Electronica Prix 2015 in bil nominiran za nagrado Prix Cube 2016.