Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije v Moskvi
30. september — 9. december 2016 | Muzeju sodobne umetnosti Garage, Moskva
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#

Neue Slowenische Kunst–dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije na ogled v Moskvi

 

30. september do 9. december 2016, Muzeju sodobne umetnosti Garage, Moskva

 

Od 30. septembra 2016 bo v Muzeju sodobne umetnosti Garage na ogled razstava NSK od Kapitala do kapitala, prva večja pregledna razstava slovenskega umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK) v Rusiji, ki jo je pripravila Moderna galerija in je bila lansko leto predstavljena v Ljubljani, letos pa je že potovala v Van Abbemuseum na Nizozemskem. Odprtje razstave je del posebnih svečanosti ob otvoritvi jesenske razstavne sezone moskovskega muzeja 29. septembra.

 

Razstava sledi glavnim dogodkom med letoma 1980 in 1992 – koncertom, razstavam, gledališkim predstavam, performansom, gverilskih akcijam, javnim razglasom – skupin NSK-ja. Leta 1992 so skupine – delno kot odziv na razpad Jugoslavije – prenehale delovati v kolektivu Neue Slowenische Kunst in so vzpostavile NSK državo v času, utopično formacijo, ki se opisuje kot »prva globalna država v vesolju«.

 

Kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK) so leta 1984 ustanovile tri skupine – multimedijska skupina Laibach (ustanovljena leta 1980), skupina vizualnih umetnikov IRWIN (ustanovljena leta 1983) in Gledališče sester Scipion Nasice (1983-1987). Obenem so ustanovile še četrto skupino, oddelek za oblikovanje Novi kolektivizem. Pozneje je NSK ustanovil še druge oddelke: Oddelek za čisto in praktično filozofijo, Retrovizijo, Film in Graditelje.

 

Moskovska razstava, podobno kot pred njo že ljubljanska, sledi delu treh ustanovnih skupin in petih oddelkov. Centralni del razstave predstavlja ključne teme, ki so jih skupine kritično obravnavale skupaj.

 

Retrospektiva kolektiva NSK je postavljena v gospodarski in družbenopolitični kontekst osemdesetih let, turbulentnega desetletja pred propadom starega svetovnega reda, ki je najavilo vse obsežnejši vpliv kapitalizma. Kot enkraten, samoorganiziran kolektiv, osnovan med drugim tudi kot odziv na to stanje, je NSK podal umetniški predlog za drugačen sistem in drugačno vrsto institucije ter razvil lastna načela organizacije, ekonomije in terminologije za umetniško delovanje kolektiva. Njihov predlog izpodbija pretirano preprosto binarno opozicijo med socialistično in kapitalistično ideologijo ter označuje NSK kot svetoven kulturni fenomen, ki presega svoj čas in prostor.

 

NSK se je v svoji estetski in obširni teoretski produkciji naslonil na mnoge umetnostne tradicije, vključno z idejami ruske avantgarde, ki je šele ob koncu sedemdesetih in na začetku osemdesetih let postala pomembna referenčna tradicija v delih nekaterih jugoslovanskih umetnikov. Močan odziv je doživela v delih skupin NSK-ja, od katerih je vsaka na svoj način ustvarila poseben dialog s to pomembno tradicijo.

 

Na začetku devetdesetih let je kolektiv NSK vzpostavil intenzivne odnose z moskovsko umetnostno sceno, kar je leta 1992 pripeljalo do organiziranja NSK ambasade Moskva – mesec dni trajajočega dogodka s predavanji in razpravami na temo »Kako Vzhod vidi Vzhod«. Njihovo razstavo v Moskvi 24 let pozneje lahko tako vidimo kot simbolično »vrnitev« tako k temu dogodku kot tudi k eni od njegovih najpomembnejših tradicij.

 

Razstavo bo spremljala brezplačna brošura v ruščini in angleščini, ki predstavlja skupine in njihova dela ter v uvodu podaja celovit pregled gibanja. Angleški katalog NSK from Kapital to Capital. Neue Slowenische Kunst––An Event of the Final Decade of Yugoslavia, ki so ga uredili Zdenka Badovinac, Eda Čufer in Anthony Gardner in sta ga izdala Moderna galerija in MIT Press, bo naprodaj v knjigarni Garage.

 

Kustosinja razstave NSK od Kapitala do kapitala je Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije v Ljubljani. Razstava je bila prvič predstavljena v Moderni galeriji leta 2015, nato v prirejeni obliki v Van Abbemuseumu v sklopu razstave The 1980s. Today’s Beginnings? v letu 2016. Obe razstavi sta del  petletnega programa Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1989, ki ga vodi konfederacija muzejev Internacionala. Razstavo v muzeju Garage prireja Snejana Krasteva, kustosinja Garage.

 

Foto: Alexey Narodnitsky, Arhiv Garage

 
Priporočamo