Pregledna razstava monumentalnega kiparstva Draga Tršarja v Moderni galeriji, 2018
Foto: Dejan Habicht / Moderna galerija, Ljubljana
In memoriam Drago Tršar
Umrl je Drago Tršar, eden najpomembnejših predstavnikov kiparskega modernizma na Slovenskem.
Rodil se je 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku, kjer je končal osnovno šolanje. Že med vojno je v Ljubljani obiskoval zasebno risarsko šolo Franceta Goršeta, leta 1944 je delal v ateljeju kiparja Borisa Kalina, nato pa je bil v prvih dneh leta 1945 mobiliziran v Gubčevo brigado, kjer je deloval kot umetnik. Po vojni se je vpisal na novoustanovljeno ljubljansko Akademijo upodabljajočih umetnosti (kiparstvo je študiral pri profesorjih Borisu Kalinu in Petru Lobodi) in leta 1951 diplomiral kot prvi v svoji generaciji, nato pa na isti akademiji opravil še specialko pri kiparju Frančišku Smerduju. Sprva je delal kot svobodni umetnik, nato se je leta 1960 zaposlil na Akademiji upodabljajočih umetnosti, kjer je kot vodilni profesor za kiparstvo poučeval številne generacije kiparjev vse do upokojitve leta 1997. Udeležil se je mnogih kiparskih kolonij in se študijsko izpopolnjeval v Italiji, Rusiji in Nemčiji. Prejel je veliko domačih in mednarodnih nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1966), Jakopičevo nagrado (1972), nagrado 4. julija (1976) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1990). Bil je akademik (izredni leta 1991, redni član SAZU od leta 1995) in zaslužni profesor ljubljanske univerze.
Drago Tršar je bil najpomembnejši predstavnik svoje generacije kiparjev. Izšel je iz polnoplastičega oblikovanja človeške figure (svojih učiteljev, nekdanjih pripadnikov skupine Neodvisnih Borisa in Zdenka Kalina, Karla Putriha in Frančiška Smerduja) in se zavestno odvrnil od njega ter iskal možnosti v stilizirani, modernistično prečiščeni in abstrahirani figuraliki. Proslavil se je (tudi mednarodno) z upodabljanjem človeške množice v kiparstvu, tj. formalno in vsebinsko zahtevne monumentalne teme, pri kateri je v premenah različnih medijev (od fotografije preko risbe do kipa) presnovil izvorno podobo človeškega para, (partizanske) kolone ali velemestnega človeškega mravljišča v občečloveško, arhetipsko podobo človeške množice kot (manifestirajoče) skupnosti (najveličastnejši spomenik tega dela Tršarjevega snovanja je Spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani (1975). V svojem snovanju je prispel do roba kiparske abstrakcije in s tem v kiparskem mediju dosegel ustreznico likovnemu dogajanju, ki se je sočasno manifestiralo v slikarstvu kot modernistični informel.
Njegov opus je številčno skoraj neobvladljiv, prav tako tematsko in oblikovno, sega od subtilno občutene portretne plastike (ustvaril je več deset kiparskih portretov znanih osebnosti) vse do zdaj že ikonične manjše stilizirane figuralne plastike (npr. Janjica, 1953, in Bik, 1955/56) in informelsko občutenih, eksistencialistično zaznamovanih del (Človek v času in prostoru (Jo-jo), 1964). Ob tem je bil avtor najštevilnejših javnih plastik pri nas. Pogosto je ustvarjal v serijah (med njimi je verjetno najbolj znana serija Manifestanti, skupina demonstrirajočih ljudi, sprijeta v enovito gmoto z dvignjenimi pestmi; vsa navedena dela so v zbirki Moderne galerije). Preizkušal je povsem nove možnosti kiparske forme (kot perforirane gmote, dvodimenzionalno sploščene forme in kipe s slikarsko-haptično površino, skulpture kot okvirje ali notranje forme itd.) in se preverjal v različnih medijih (grafika, risba, keramika, tapiserija, gledališka scenografija) ter tako ustvaril enega najbogatejših, najobsežnejših in oblikovno najbolj raznolikih umetniških opusov pri nas. Ob njegovem 90. jubileju leta 2018 je Moderna galerija priredila (pod vodstvom kustosa dr. Marka Jenka) veliko pregledno razstavo Monument, posvečeno Tršarjevi monumentalni plastiki. Razstava je bila del večjega medinstitucionalnega sodelovanja več regionalnih muzejev in galerij pri obeleženju Tršarjevega leta.
Drago Tršar v umetniški bazi raz_ume
Razstava Monument
