MILENA USENIK (1934–2023)
Odšla je slikarka Milena Usenik, dobitnica Jakopičeve nagrade za življenjsko delo leta 2021. Poslovila se je le nekaj dni pred obletnico smrti moža Emerika Bernarda.
Svojo poklicno pot je začela v športu; diplomantka Visoke šole za telesno kulturo je poučevala in dosegala lepe rezultate v suvanju krogle. Študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je dokončala kasneje, slikarstvo pri profesorji Maksimu Sedeju leta 1965 in slikarsko specialko pri profesorju Gabrijelu Stupici leta 1968.
V času njene aktivnosti so bila javnosti bolj znana njena barvno intenzivna, pastozna dela, ustvarjena z vitalnim zamahom. Mnogo od njih je nastalo v Istri, kjer sta z možem občasno bivala in ustvarjala. Igor Zabel je v daljši predstavitvi v Mladini (23. 5. 1986) razčlenil polnost, substancialnost njenega slikarstva; naslov tega članka pa tudi označuje odmaknjeno naravo umetnice: »Saj ni pomembno, da si za vsako ceno zraven.« Bivala je še med Ljubljano in Logatcem, kjer je bila bliže svojemu rojstnemu kraju, Velikem Vrhu na Blokah, ki je, po njenih besedah, prav tako ostajal vzvod njenih zaznav, ki jih je prenesla v slikarstvo.
V zadnjem desetletju so pozornost pritegnila tudi njena zgodnja dela, izvedena lahkotneje, stilno blizu pop-artu. Moderna galerija jih je nekaj iz svoje zbirke leta 2015 poslala na mednarodno razstavo Ludwig Goes Pop: The East Side Story, v muzej Ludwig v Budimpešto. Sicer je samostojno razstavila leta 1988 v Mali galeriji, tedaj razstavišču Moderne galerije. Skupaj z Bogoslavom Kalašem in Emerikom Bernardom pa je v seriji razstav opaznih mladih umetnikov Atelje leta 1975 razstavila v Moderni galeriji. Trenutno je tu njeno slikarstvo vključeno na razstavo Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti (naslovna slika).
Milena Usenik v bazi raz_ume
