Konferenca bo potekala med 23. in 24. marcem 2018 na več prizoriščih v središču Ljubljane, v ustanovah Muzejske ploščadi Metelkova v predelu Tabor. Več informacij in navodila za aktivne udeležence na spletni strani www.šolainmuzeji.si.
Program konference [PDF]
Petek 23. marec 2018
08.15 – 09.00 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV IN KAVA DOBRODOŠLICE
09.00 – 09.30 OTVORITEV KONFERENCE IN POZDRAVNI NAGOVORI
Štefan Krapše, organizacijski vodja posveta, EDUCA izobraževanja, red. prof. dr. Metoda Kemperl, programski vodja, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, red. prof. Jovana Milutinović, Filozofski fakultet Univerzitet u Novem Sadu, dr. Tamara Kisovar Ivanda, Sveučilište u Zadru, dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Anton Peršak, minister za kulturo
09.30 – 11.00 PLENARNA PREDAVANJA 1. del
mag. Natalija F. Kocjančič, Zavod RS za šolstvo: Vpliv umetnosti v vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov
doc. dr. Tamara Kisovar Ivanda, Sveučilište u Zadru – Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja: Suradnja muzeja i škole iz perspektive učeničkog doživljaja muzeja
red. prof. Jovana Milutinović, Filozofski fakultet Univerziteta u Novem Sadu: Vaspitno-obrazovna praksa u muzeju u svetlu kritičke pedagogije
11.00 – 11.30 Odmor
11.30 – 13.30 PREDSTAVITEV REFERATOV PO SEKCIJAH
Andrejka Kramar, OŠ Žirovnica: MUZEJI - MOST MED PRETEKLOSTJO IN KULTURNO ZAVESTJO UČENCEV
Anita Kaube, OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru: SODELOVANJE MED ŠOLO IN MUZEJEM
Dragan Kiurski, Narodni muzej Kikinda: JAČANJE KOMPETENCIJA PROSVETNIH RADNIKA – SEMINAR „UČIMO U MUZEJU“
Nikolina Mađar, Hrvatski povijesni muzej: DIDAKTIČKO OBLIKOVANJE EDUKATIVNIH PROGRAMA HRVATSKOG POVIJESNOG MUZEJA
Anica Šuster, OŠ in vrtec Sveta Trojica: ZGODOVINA PRI NAS DOMA
Renata Lemut, OŠ Šturje: GALERIJA IN ESTETSKA OBČUTLJIVOST OTROK
Bernarda Podlipnik, Zavod Sv. Stanislava; Škofijska klasična gimnazija Ljubljana Šentvid: USTVARJALNA KRIŽIŠČA MED ŠOLO IN MUZEJEM
Brigita Strnad, Umetnostna galerija Maribor: NA RAZSTAVO SODOBNE UMETNOSTI V OKVIRU RAZLIČNIH UČNIH PODROČIJ; PRIMER UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR
Darija Golob Malenšek, III. Gimnazija Maribor: OD PERESA DO INTERNETA
Klavdija Jarc Bezlaj, Glasbena šola Jesenice: TRŽNICA NA STARI SAVI
Kosjenka Laszlo Klemar, Tehnički muzej Nikola Tesla Zagreb: MUZEJ@ŠKOLE / IZ PERSPEKTIVE PEDAGOŠKE DJELATNOSTI TEHNIČKOG MUZEJA NIKOLA TESLA
Ksenija Mulej, ZA.POLIS, zadruga za kulturo z.o.o. Vrhnika: PREPLET NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE – primer medpredmetnega povezovanja na razstavi moja Ljubljanica
doc. dr. Diana Nenadić-Bilan, Sveučilište u Zadru - Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja: PRVA ISKUSTVA PREDŠKOLSKE DJECE U MUZEJU
dr. Jasna Paradiž, zasebna raziskovalka: BIOLOGIJA PELODNIH ZRN V DEDIŠČINSKI ZNANOSTI
Nataša Majetič, OŠ Simona Jenka Smlednik: KULTURNA DEDIŠČINA NAŠEGA KRAJA
Selma Širca, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper: KAKO VKLJUČITI ŠOLSKE MUZEJSKE ZBIRKE V IZOBRAŽEVALNI IN KULTURNI KONTEKST
doc. dr. art. Marina Đira, Sveučilište u Zadru - Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja: UČENIČKA REDEFINICIJA STAROHRVATSKOG PLETERA
Marjetka Pivec, Vrtec Medvode: LJUDSKO IZROČILO V VRTCU
Marjetka Žnidarec, JZ Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah: SPOZNAVANJE KULTURNE DEDIŠČINE DOMAČEGA KRAJA
Anja Poštrak, Gorenjski muzej Kranj: PEDAGOŠKI PROGRAM OB OBČASNI RAZSTAVI V ROKI PUŠKICA, DOMA PA LJUBICA: LETO 1917 NA FRONTI IN V ZALEDJU GORENJSKE
Ivana Vlajkov, Srednja mašinska škola Novi Sada: ŠTITOVI
Gregor Markelj, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana: SODELOVANJA NA SREDINI
Jelena Jovanović, Arheološki muzej u Splitu, Željka Zorić, Prirodoslovno-matematički fakultet u Splitu: MATEMATIKA + ARHEOLOGIJA = MATEMATIČARI U MUZEJU
Doroteja Rušnik Stramšak, Šolski center Slovenske Konjice-Zreče: VOZLANA VODA
Vida Koporc, Ministrstvo RS za kulturo: KAKO SREDNJEŠOLCEM PRIBLIŽATI MUZEJ?
Michel Mohor, Narodna galerija Ljubljana: METODOLOGIJA HEARME
13.30 – 14.15 Odmor
14.30 – 16.30 ŠTUDIJA PRIMERA Narodni muzej Slovenije kot avtentično učno okolje s predstavitvijo njihovih pedagoških programov in inovativnih pristopov, ki jih uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu za spodbujanje poglobljenega spoznavanja in razumevanja kulturne dediščine
PREDSTAVITEV PLAKATOV bo potekala v konferenčnem preddverju (na lokaciji Ministrstva RS za kulturo) med 8.30 in 14.00 uro.
19.45… Večerno druženje s posebnim programom
Sobota, 24. marec 2018
08.30 – 10.00 PLENARNA PREDAVANJA 2. del
red. prof. dr. Metoda Kemperl, programski vodja posveta, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani: Slovenska osnovna šola in umetnostni muzeji
dr. Željka Miklošević, Filozofska fakulteta Sveučilište u Zagrebu-Katedra za muzeologijo: Važnost škole i školaraca za muzeje
doc. ddr. Verena Vidrih Perko, Gorenjski muzej: O vlogi kulturne dediščine pri oblikovanju identitete in pomenu konvivalnih znanj, ki jih muzeji posredujejo
10.00 – 10.15 Odmor
10.30 – 12.30 PREDSTAVITEV REFERATOV PO SEKCIJAH
Tanja Stergar, Srednja šola Domžale: POUK ZGODOVINE NA TERENU – MUZEJI, MESTNA JEDRA, CERKVE, GRADOVI
Lorka Lončar Uvodić, Muzeji Hrvatskog Zagorja-Muzej krapinskih neandertalaca: TERENSKA NASTAVA U MUZEJU KRAPINSKIH NEANDERTALACA
Bojana Aristovnik, Zgodovinski arhiv Celje: CEHOVSKA DELAVNICA V ZGODOVINSKEM ARHIVU CELJE
Tine Strmšek, III. Gimnazija Maribor: POZABLJENA KULTURNA DEDIŠČINA HITLERJEVIH ROVOV POD NEKDANJIM TAM-OM V MARIBORU
Zorica Babić, Arheološki muzej u Zagrebu: ARHEOLOŠKA BAŠTINA U NASTAVI
Doc. dr. Vanja Kiswarday, Karmen Drljić, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem: PRIBLIŽEVANJE KULTURNE DEDIŠČINE OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI, KOT PRILOŽNOST ZA ŠTUDENTE PEDAGOŠKIH SMERI
Vida Pust Škrgulja, Muzej Ivanič-Grada: DELO Z DIJAKI NA POTI USTANOVITVE MUZEJA
mag. Maja Novak, OŠ Preserje pri Radomljah: GLEDAM SLIKO, VIDIM ZGODBO
Martina Motl, Srednja šola Domžale: NARODNA GALERIJA-PRIPRAVA PRI POUKU LIKOVNE UMETNOSTI NA OGLED STALNE ZBIRKE
Nadja Blatnik, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik: IMPRESIONISTIČNE SLIKE KOT NAVDIH PISANJA POEZIJE
Nina Stopar, Srednja šola Domžale: A. T. LINHART - PRI SLOVENŠČINI IN V MUZEJU
doc. dr. Sarita Vujković, Muzej savremene umjetnosti Republike Srpske Banja Luka: INTERDISCIPLINARNI PRISTUPI U KREIRANJU EDUKATIVNIH SADRŽAJA U MUZEJU – PRIMJER MUZEJA SAVREMENE UMJETNOSTI RS U BANJA LUCI
Barbara Arzenšek, Gimnazija Celje: CELEIA V LIKOVNI PODOBI
Mateja Drnovšek, OŠ Polje Ljubljana: ZGODOVINSKO, ŠPORTNO IN NARAVOSLOVNO ODKRIVANJE SLOVENSKE KULTURNE DEDIŠČINE
Špela Križaj, OŠ Simona Jenka Smlednik: KULTURNA IDENTITETA SKOZI LOKALNO KULTURNO DEDIŠČINO
Nataša Martinuč, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina: 100 LET POZNEJE - MIR?
Mag. Nataša Robežnik, Muzej novejše zgodovine Ljubljana: SODELOVALNO UČENJE PRI RAZISKOVANJU ZGODOVINE SLOVENSKEGA 20. STOLETJA
Petra Korenjak Marčun, OŠ Naklo: DELA IVANE KOBILCE ZAŽIVE MED UČENCI
doc. dr. Rajka Bračun Sova, Slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje: UMETNOSTNOZGODOVINSKE PREFERENCE PRI STAREJŠEM MUZEJSKEM OBČINSTVU
Stanislava Jovanović, Galerija Matice Srpske Novi Sad: UMETNIČKO NASLEĐE I ULOGA MUZEJA U FORMIRANJU IDENTITETA KOD MLADIH – PRIMER GALERIJE MATICE SRPSKE U NOVOM SADU
Ana Knežević, III.gimnazija Beograd & Muzej afričke umetnosti: EDUKACIJA I ANIMACIJA MUZEJA AFRIČKE UMETNOSTI U BEOGRADU KAO PROŠIRENO POLJE PREDŠKOLSKOG, ŠKOLSKOG, FAKULTETSKOG I NEFORMALNOG OBRAZOVANJA
izr. prof. dr. Raša Urbas, dr. Urška Stankovič Elesini, Naravoslovno tehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Ljubljana: ZGODOVINA NA OTIP SLEPIM IN SLABOVIDNIM
Uršula Kavalar Pobegajlo, CŠOD Ljubljana: PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE ŽIROVNICA Z UPORABO MOBILNE APLIKACIJE »MISIJA CŠOD«
Vesna Širec, Vrtec Borisa Pečeta Maribor: IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Jožica Trateški, Muzej novejše zgodovine Celje: OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG: INOVATIVNO IN AKTIVNO IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST
Mag. Željka Susić, Tiflološki muzej Zagreb: QR KOD KAO OBLIK KOMUNIKACIJE S PUBLIKOM
12.30 – 13.15 Odmor
13.15 – 14.30 OMIZJE: Muzej kot prostor spodbudnega učnega okolja (kot muzejsko-pedagoške vzporednice med šolami in muzeji v Sloveniji, Srbiji, Hrvaški in BIH)
15.00 – 16.30 ŠTUDIJA PRIMERA: Slovenski šolski muzej kot avtentično učno okolje s predstavitvijo njihovih pedagoških programov in inovativnih pristopov, ki jih uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu za spodbujanje poglobljenega spoznavanja in razumevanja kulturne dediščine
16.30 – 16.45 SKLEPNE UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK KONFERENCE
Namen konference
Osrednji vsebinski sklopi posveta
Na posvetu so predvideni štirje sklopi, znotraj katerih bodo prispevki razvrščeni. Teme, ki nas bodo še posebej zanimale so tako naslednje:
Ameriški filozof in pedagog John Dewey (1859–1952), ki v zadnjem času bolj poglobljeno zanima tudi slovenske raziskovalce pedagogike, je v povezovanju šole z ustanovami, kot so muzeji in knjižnice, videl »združitev vsega, kar je edukacijsko«. Kot predstavnik pragmatistične pedagoške smeri, je šolo videl kot obliko aktivnega učenja, ki naj bo čim bolj življenjsko (smiselno), v to filozofijo izobraževanja pa je vključil tudi muzej. Brez muzeja si Dewey ni predstavljal »edukacije, ki bo pri vseh oblikovala sposobnosti za življenje v demokratični družbi in za oblikovanje demokratične družbe«. Deweyju se je zdelo medinstitucionalno sodelovanje temeljno za relevantno, z življenjem in ne samo s poklicem povezano učenje, saj je v šoli »veliko skrajno nepomembnih učnih vsebin«, ki so »polne naučenih dejstev, ki sploh niso dejstva, in se jih je pozneje treba odučiti«, nasprotno pa so v knjižnicah in muzejih »zbrani, vzdrževani in urejeni najboljši viri preteklosti«. Tem virom preteklosti danes rečemo kulturna dediščina.
Med sodobne pedagoške izzive v teoriji in praksi gotovo sodi institucionalno partnerstvo – povezovanje ustanov predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega ter poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja pa tudi izobraževanja odraslih s kulturnimi in z drugimi ustanovami, kjer je moč priti v stik s kulturno dediščino. Namen takega povezovanja je kakovostnejša vzgoja in izobraževanje. Med temi ustanovami velja posebej poudariti muzeje (v najširšem pomenu besede). Po zaslugi slovenskih muzejev so učiteljem možnosti, ki jih za uresničevanje ciljev kurikuluma nudi muzej, že dodobra znane. Tudi zapis v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS, da je eden izmed splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja »zagotavljanje sodelovanja med vzgojno- izobraževalnimi ustanovami in širšim okoljem« ter pogoste omembe muzejev in kulturne dediščine v učnih načrtih (v kontekstu ciljev, vsebin ali didaktičnih priporočil oz. strategij poučevanja) na vseh ravneh izobraževanja, napotujejo učitelje na pogosto obiskovanje muzejev. Kljub temu pa statistični podatki o komplementarnosti poučevanja kažejo, da tovrstno sodelovanje še ni izkoriščeno v zadostni meri.
Danes v Sloveniji pravih raziskav o pomenu in vplivu obiskovanja muzejev kot avtentičnih kulturnih okolij na vzgojo in izobraževanje pravzaprav nimamo, zato smo se odločili za strokovni posvet oz. konferenco, ki je namenjena tako učiteljem na vseh ravneh izobraževanja kot kustosom muzejev in drugih inštitucij, ki ohranjajo kulturno dediščino in se na kakršenkoli način ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem.
Konferenčni organizator in soorganizatorji
Organizator konference je EDUCA Izobraževanje; soorganizatorji pa so:
Educa izobraževanje se že 26 let uspešno posveča organizaciji izobraževalnih dogodkov. Še posebej izobraževanju na področju vzgoje in izobraževanja. V teh letih smo izvedli okoli 240 seminarjev, posvetov, konferenc in delavnic s preko 720 uglednimi predavatelji ter z okoli 11.400 zadovoljnimi udeleženci.
Predavatelji
Konferenca bo potekala v obliki plenarnih predavanj in strokovnih ter znanstvenih referatov v sekcijah. Dobrodošle so tudi predstavitve plakatov/poster prezentacije. Vabljene plenarne predavateljice bodo:
Nabor prijavljenih in izbranih predavateljev v sekcijah ter avtorjev plakatov bomo objavili naknadno po izteku roka za prijavo in izbor.
V okviru konference bosta organizirana obiska (in vodena ogleda) Narodnega muzeja Slovenije (nova stalna razstava) in Slovenskega šolskega muzeja, kjer nam bodo podrobneje predstavili njihova muzeja kot avtentični učni okolji, njihove pedagoške programe in inovativne pristope, ki jih uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu za spodbujanje poglobljenega spoznavanja in razumevanja kulturne dediščine.
Ker ima konferenca mednarodni značaj bodo uradni jeziki slovenski, hrvaški in srbski ter uradni jeziki BIH (bosanski, srbski in hrvaški jezik) brez prevajanj. Bomo pa kajpak v konferenčnih gradivih zagotovili povzetke v slovenskem jeziku za tuja ter povzetke v srbskem oz. hrvaškem jeziku za slovenska predavanja.
Lokacija, termin in trajanje posveta
Konferenca se bo pričela v petek, 23. marca ob 9.30 ter nadaljevala in zaključila v soboto 24. marca okoli 16.00 ure. Lokacije konference bodo na več prizoriščih v središču Ljubljane in sicer v ustanovah Muzejske ploščadi Metelkova v predelu Tabor (Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Zavod za varstvo kulturne dediščine ter v konferenčnih dvoranah Hotela Park). Vodeni ogledi pa bodo potekali prav tako v centru Ljubljane – v Narodnem muzeju Slovenije ter v Slovenskem šolskem muzeju. Zainteresirani za prenočevanje boste našli natančnejše informacije o ugodnejših konferenčnih prenočitvah.
