Stopajoč... po poteh, ki vodijo novi prihodnosti naproti
Mednarodni simpozij / live stream
Organizira Biljana Ciric
Simpozij predstavljata:
What Could Should Curating Do in Moderna galerija, Ljubljana, Slovenia
Povezava do okrogle mize 31. marca 2021 na e-fluxu med 11.00 in 13.00.
Udeleženci: Zdenka Badovinac, Aigerim Kapar, Robel Temesgen, Sinkneh Eshetu, Biljana Ciric, Dragan Stojmenović
Trajanje: 22. – 31. marec 2021
Ura: 11.00 v Ljubljani / 21.00 v Melbournu / 13.00 v Adis Abebi / 18.00 v Guangzhouu in Shanghaiu / 16.00 v Astani
Pretok preko e-fluxa
Pretok preko WCSCD / Moderna galerija / Artcom platform / Rockbund Art Museum Facebook in You Tube
Sodelujoči
Zdenka Badovinac (kustosinja, Moderna galerija, Ljubljana); Robel Temesgen (umetnik, Adis Abeba); Larys Frogier (direktor, Rockbund Art Museum, Šanghaj); Sinkneh Eshetu (pisatelj, Adis Abeba); Marija Glavaš (sociologinja, Ljubljana); Berhanu (antropolog, Canberra); Aigerim Kapar (samostojni kustos, Astana); Jelica Jovanović (arhitektka, Beograd); Hu Yun (umetnik, Melbourne); Jasphy Zheng (umetnik, Xia Men); Dragan Stojmenović (zgodovinar in bibliotekar, Bor); Nikita Choi (glavni kustos, Times Museum, Guangzhou); Robert Bobnič & Kaja Kraner (raziskovalca in predavatelja, Ljubljana); Aziza Abdulfetah Busser (arhitektka in članica akademije, Adis Abeba); Alex Ulko (umetnik in raziskovalec, Taškent); Brett Neilson (profesor, Institute for Culture and Society, Western Sydney University); Yabebal Fantaye (astrofizik in podatkovni analitik, soustanovitelj iniciative 10 Academy, Adis Abeba); Salem Makuria (neodvisna pisateljica, producentka, režiserka, videografka in zaslužna profesorica na Art Department na Wellesley College), Biljana Ciric (samostojna kustosinja in ustanoviteljica WCSCD)
Simpozij Stopajoč po poteh, ki vodijo novi prihodnosti naproti je prva javna priložnost, da si delimo ne le raziskovanje, ampak tudi način dela, ki temelji na relacijskosti in soodvisnosti, s katerimi se premikamo naprej.
Stopajoč po poteh, ki vodijo novi prihodnosti naproti je dolgoročen projekt in raziskava, ki vzame v razmislek Pobudo en pas, ena cesta oziroma Belt and Road Initiative (BRI) in to, kako bo spremenila estetiko in prakse vsakdanjega življenja v različnih lokalnih kontekstih v Etiopiji, Srbiji, Sloveniji, Uzbekistanu, Kazahstanu in na Kitajskem.
Mnoge od teh lokalnosti, ki se nahajajo na obrobju svetovnega gospodarstva, so ponovno pridobile vidnost zaradi geopolitičnih konfliktov, ko je BRI vstopila v interesno sfero drugih globalnih velesil. Bi lahko nova vidnost in nabor geopolitik ustvarila alternative za naš obstoj ali bo le podprla kapitalsko logiko izčrpavanja naravnih virov za (raz)prodajo, ki jo zahodnoevropska modernost izvaja že toliko let, sta dve od vprašanj, na katere bomo skušali odgovoriti z raziskovalnimi študijami primerov.
BRI, ki so ga vse leto 2020 definirali kot pomemben infrastrukturni projekt, se je izkazal za zelo dinamičnega. Od začetka pandemije se BRI počasi spreminja in preusmerja ter se osredotoča na digitalne storitve in javno zdravje – te preobrazbe bomo še naprej raziskovali in razumeli v prihajajočem letu.
Projekt se je začel februarja 2020 tik pred razglasitvijo pandemije in od takrat že neprekinjeno delamo in se učimo soobstajati pod novimi življenjskimi pogoji. Sedanje razmere so projekt spremenile v veliko več kot le preučevanje BRI. Postal je raziskava naše lastne eksistence, načina, kako skupaj hodimo po svetu, kako izvajamo soodvisnost in širimo obstoječe institucionalne strukture, po katerih kot praktiki krmarimo.
Vse leto 2020 smo potrebovali čas in prostor za izvajanje intimnosti med celicami in ustvarjanje varnih con za deljenje. Naučili smo se, da bolj kot vidnost potrebujemo neprozornost, zakritost. Iz tega izhajajoča intima opredeljuje, kako delimo zamisli z drugimi in do katere mere tisto, kar ustvarimo skupaj, ostane v celicah ali pa je deljeno naprej.
Vse leto smo uveljavljali svojo pravico do zakritosti ali nepreglednosti in omogočali vidnost le raziskavi, ki je potekala preko naše spletne revije, ki sledi delom in raziskavam v nastajanju. Revija nam je služila kot orodje pri odzivanju na krize v kontekstih, s katerimi se ukvarjamo.
Od aprila 2020 smo zaradi pandemije uporabljali strategijo koplji-kjer-si in delali s 15 raziskovalci v Kazahstanu, Uzbekistanu, Etiopiji, Srbiji, Sloveniji in na Kitajskem. Raziskovalna vprašanja smo razvijali tako, da smo skušali prisluhniti lokalnim urgencam in se od njih učili. S premislekom o naših predhodnih načinih dela smo se odločili za strategijo koplji-kjer-si, pri čemer smo formulirali več študij primera, in od tu izvajamo lokalne raziskave.
Na simpoziju bomo šest dni skupaj razmišljali in hodili z našimi partnerskimi celicami in raziskovalci. Simpozij bo dostopen po pretoku v živo.
Nabor orodij, ki smo jih razvili skupaj z raziskovalnimi celicami, naj bi omogočal globoko poslušanje z vsemi petimi čuti, da niso poudarjeni le vidni aspekti in prisotnost preko zooma.
Raziskovalne celice smo povabili, naj zagotovijo orodja za poslušanje, gledanje, vohanje, dotikanje in okušanje, ki bi lahko presegla našo fizično oddaljenost.
Orodje lahko izkusite na tej povezavi.
Orodje bi nam moralo omogočiti, da dojamemo fizičnost krajev, katerih raziskave bomo delili.
