Skupno / Solidarnost
Seminar
Zaradi varnostnih razlogov povezanih s preprečevanjem širjenja covida 19, bo seminar potekal na spletu.
JAVNI DOGODEK
Povezava za dostop / Geslo: 798039 / Število obiskovalcev: do 500
Uvodno predavanje: Yayo Herrero
Protitelesa za pošast zlomljenih src. Predstavljajte si vsakodnevne utopije v času pandemije
Ponedeljek, 22. junij 2020, ob 18.00 uri, v živo na spletu (Zoom)
Jezik: španščina s simultanim prevodom v angleščino
Covid 19 je prijezdil na krizi številnih medsebojno povezanih dimenzij, ki človeštvo postavljajo v civilizacijsko stisko. V središču problema je osmišljanje gospodarstva, politike in kulture v vojni z življenjem. Razsežnost težav je tolikšna, da smo zdaj na razpotju, na katerem se moramo odločiti, kako naj človeška in številna druga živa bitja sploh živijo dostojno življenje. Trenutno je naša najpomembnejša naloga, da si zamislimo takšen spekter želja, ki ga bomo lahko združili z obstoječimi materialnimi pogoji. Ekofeminizmi, dekolonialnost in pogled tistih, ki so bili zgodovinsko zatirani, ponujajo rešitve za takšno združitev.
Vse pogovore s seminarja bomo posneli in objavili na domači strani projekta: Slovar skupnega znanja.
Slovar skupnega znanja je projekt evropske konfederacije muzejev L'Internationale, ki je nastal na pobudo Moderne galerije leta 2014. Poteka na preseku med delovnim seminarjem in javno konferenco. Cilj projekta je sestaviti slovar umetniške terminologije, ki se bistveno razlikuje od obstoječe literature o umetnosti. Pri nastajanju slovarja sodelujejo institucije in posamezniki iz Evrope in drugih delov sveta, ki iz lastne prakse in okoliščine predlagajo v skupinsko razpravo termine na določeno temo. Tokratno referencialno polje je Skupno / solidarnost.
Slovar skupnega znanja skuša najti skupna védenja, s katerimi bomo lahko govorili o manj vidnih zgodbah v sodobni umetnosti in se obračali na sisteme, ki vladajo našim načinom razmišljanja v umetnosti in onkraj nje. Na prejšnjih seminarjih smo se posvečali pojmom skupnega »ki spodbuja, slavi in varuje pravico do različnosti - predstavljajo jo decentralizirana struktura, ki se oddaljuje od 'tradicionalnih' metod umetniškega izjavljanja, protestiranja ali družbene kritike v globaliziranem svetu.«. Nekateri od naratorjev so skupno uporabljali kot glagol, kot dejanje (skupovanje), kot dejanje zbiranja, ki se pokaže kot transnacionalna solidarnost v zgodovinskih povezavah in gibanjih, kot so Mednarodna razstava umetnosti za Palestino, Muzej solidarnosti Salvador Allende, Umetniki sveta proti apartheidu ali Razstava v podporo ljudstvu Nikaragve. Ko v času vojne, gospodarskega zloma, naravnih katastrof ali pandemije pozivi k solidarnosti drastično narastejo, bi nam morali ti primeri pomagati, da se odzovemo na naše sedanje izjemno stanje in nas spodbuditi k oblikovanju solidarnostnih zavezništev za soočanje s časom, ki prihaja.
Ljudje stopijo skupaj v solidarnosti, da spodkopljejo obče represivne ali nasilne politične situacije, da poiščejo alternative izkoriščevalskim gospodarskim pogojem ali da premagajo stisko po naravnih katastrofah. A pozivi k solidarnosti se ne pojavljajo zgolj kot reakcija v časih izjemnih težav. Solidarnost je v jedru našega projekta kot družba in najdemo jo lahko v delavskem gibanju, feminizmu in procesih dekolonizacije po vsem svetu.
Ljudje najdejo v solidarnosti skupne imenovalce s tem, da opredelijo radikalne alternative nasilju, ki jih razdvaja, zasužnjuje, potiska v zasebno sfero, jih ignorira in prikrajšuje. Sedanja situacija zbuja potrebo po rešitvah (osnovni dohodek, splošno zdravstveno varstvo, pravni status migrantov in beguncev, pravica do stanovanja, redefinicija in redistribucija dela v negi in oskrbi), ki nasprotujejo temu, da se pomoč zreducira na posamična dobrodelna dejanja brez sistemskih implikacij. Posamična dejanja lahko prinesejo olajšanje majhnemu delu problema, obenem pa podaljšujejo vzrok družbene bolezni – globalne neenakosti v poznem kapitalizmu.
Zdaj, ko so pojmi zasebnega in javnega prostora ter temeljnih človekovih pravic tako pod udarom, je biopolitika del vsake naše poteze. Potreba po uklanjanju in neupiranju se predstavlja kot osebna odgovornost do soljudi, medtem ko zahrbtna navezava med avtokratsko politiko in ekonomsko stabilnostjo preko potrošništva in ekonomije prostega trga izničuje vsako obliko kritične analize. Sprevrženo prikrito izkoriščanje delavcev (tovarniških delavcev, skladiščnih delavcev) je očem javnosti še bolj skrito, medtem ko še naprej ostaja vse dosegljivo iz udobja zasebnega prostora in oddaljeno le en klik. Spletne solidarnostne skupnosti so impresivne, obenem pa kažejo na to, da v glavnem komuniciramo, se organiziramo in povezujemo z ljudmi, ki jih poznamo, z domačimi, ne z neznanci. Mikropolitični (hiperlokalni, translokalni) vidik je sicer pomemben, a pozivamo k temu, naj gre enotnost ljudi makropolitično dlje od zgolj začasnega lajšanja zdravstvenih kriz in gospodarskih zlomov in naj predlaga trajnostne družbene rešitve za krhke posameznike (begunce, migrantske delavce, žrtve domačega nasilja, uporabnike drog, bolne, stare, šibke) v dolgotrajno prekarnih situacijah. Dandanes je trajnostna rešitev možna le na ravni celega planeta, sprememba za vse nas.
Kustosi:
Zdenka Badovinac, Jesús Carrillo, Ida Hiršenfelder, Bojana Piškur
Udeleženi naratorji:
Zdenka Badovinac (Moderna galerija), Miha Blažič - N'toko, Jesús Carrillo, Kike España (NMCARS), Magdalena Fragnito, Jennifer Hayashida (Valand), Yolande van der Heide (Vanabbe), Yayo Herrero, Gal Kirn, Javiera Manzi, Pablo Martínez (MACBA), Bojana Piškur (Moderna galerija), Theo Prodromidis, Rasha Salti, Natalia Sielewicz (Museum of Modern Art in Warsaw), Onur Yıldız (SALT), Joanna Zielińska (M HKA)
Organizacijska skupina Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofía:
Manuel Borja-Villel, Sara Buraya Boned, Mabel Tapia
Organised by Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofía (Madrid, Spain), Moderna galerija (Ljubljana, Slovenia) and the L'Internationale confederation.
Slovar skupnega znanja je del štiriletnega programa Naše številne Evrope, ki ga vodi konfederacija muzejev Internacionala s partnerjema Akademijo Valand (Univerza v Göteborgu) in Državnim kolidžem za likovno umetnost in oblikovanje v Dublinu. Podpira jo program Evropske unije Kreativna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo.
