MG+MSUM

SIMPOZIJ | Avtomatiziraj vse živo!
Sreda, 15. januar 2020 | 17.00
#

Avtomatiziraj vse živo!

Simpozij

Sreda, 15. januar 2020, ob 17.00, avditorij Moderne galerije, MG+

 

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, predstavlja 8. edicijo serije konferenc Taktike & praksa: Avtomatiziraj vse živo! Na simpoziju Avtomatiziraj vse živo! želimo raziskati protislovje, ki je implicitno prisotno v naraščajoči avtomatizaciji dela: ali ta proces, ki bi domnevno moral odpreti novo dobo prostega časa, nedela in univerzalnega temeljnega dohodka, ljudi nasprotno spreminja v programske agente, nevidne sužnje strojev? Avtomatizacija, ki so jo ludisti na samem začetku industrijske dobe sprejeli kot prekletstvo, v 20. stoletju ni uničila človeškega dela, ampak je v globalnem merilu temeljito spremenila njegovo organizacijo. Tehnološke inovacije so jo v poznem 20. stoletju pripeljale do čisto nove ravni in s tem pospešile premik k postindustrijskemu ekonomskemu modelu. Danes ko številne službe, ki so jih prej opravljali ljudje, postajajo popolnoma avtomatizirane, se zdijo sanje – ali mora – družbe brez dela bliže kot kadarkoli; toda če si stvari ogledamo pobliže, avtomatizacija v svoji trenutni obliki ne uničuje človeškega dela. Prej ga dela nevidnega.

 

Sodelujoči: Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Michael Mandiberg, Domenico Quaranta, Sašo Sedlaček, Sebastian Schmieg

SIMPOZIJ in SPREMLJEVALNI PROGRAM [PDF]

 

PROGRAM SIMPOZIJA

Elisa Giardina Papa: Opombe o družbi brez dela: prosti čas in človeške infrastrukture, ki vzdržujejo avtomatizacijo in umetno inteligenco, predavanje

Večina akademskega in političnega diskurza o družbi brez dela se osredotoča na odnos med avtomatizacijo in prostim časom. Predpostavlja, da ima avtomatizacija emancipacijski potencial, da nas vse osvobodi dela: da zaradi nje zmanjšamo nujne delovne ure ali vsaj da se posvetimo bolj intelektualno zadovoljujočim službam (nematerialnemu delu). To, kar pri tem pristopu ni povsem prepričljivo, je njegova utemeljenost na hierarhični ločitvi med stroji in ljudmi. Manjka priznanje človeške infrastrukture, ki vzdržuje avtomatizacijo in umetno inteligenco. Neizbežne, prekarne, odtujene, slabo plačane in offshore delovne sile, ki jo avtomatizacija potrebuje, da bi ustrezno delovala. Predavanje se osredotoča na te delavce in njihove naloge.

 

Sebastian Schmieg: Pred pico bom rekel, karkoli hočeš, predavateljski performans

Pred pico bom rekel, karkoli hočeš je spekulativni prezi, ki raziskuje digitalno delo, spojenost ljudi in programske opreme in možnost posegov v algoritemske sisteme. Video, narejen s predstavitvenim programom Prezi s perspektive delavca v oblaku, predstavi digitalne delavce kot razširitve programske opreme. Vseprisotno omrežje in kompjuterizacija vsega nista le zabrisala mej med roboti in ljudmi – domnevno avtonomni programi so včasih ljudje, ki se morajo obnašati, kot da so programi; pač pa je zaradi tega razvoja tudi zelo lahko, da kdorkoli najame, programira in upokoji ljudi kot del kateregakoli poteka dela, tj. telesa in ume, ki se lahko priklopijo, na novo ožičijo in odvržejo, kot se nam zdi primerno.

 

Silvio Lorusso: Entreprecariat, predstavitev knjige

Entreprecariat (Krisis Publishing, 2018; Onomatopee, 2019) raziskuje in izriše trenutno podjetniško ideologijo s prekarne perspektive. Entreprecariat nakazuje realnost, v kateri je sprememba naravna in zdrava, karkoli že prinese. Realnost, ki jo naseljujejo motivacijski posterji, orodja za storilnost, mobilne pisarne in tehnike za samopomoč. Realnost, v kateri je mešanica podjetniške ideologije in razširjene prekarnosti tisto, kar regulira profesionalne družabne medije, spletna tržišča za samozaposlovanje in platforme za množično financiranje za osebne potrebe. Rezultat? Življenje v stalni beti z včasih tragičnimi implikacijami.

 

Sanela Jahić, Michael Mandiberg, Sašo Sedlaček: Umetniško ustvarjanje v dobi avtomatizacije, okrogla miza, moderator: Domenico Quaranta

Kako vse večja avtomatizacija dela vpliva na umetniško prakso na vseh ravneh vsebine, procesa in forme? Kako vpliva na sedanjo družbo in našo vizijo prihodnosti? Kaj lahko umetnost stori, da se spopade z naraščajočo fragmentacijo človeškega dela in njegovim izginotjem iz vidnosti ter mu vrne prisotnost in dostojanstvo? Sodelujoči umetniki bodo izhajajoč iz lastnega dela in izjav drugih udeležencev simpozija skušali ponuditi odgovore na ta in druga vprašanja.

 

 

V okviru Hiperzaposlovanje – Družba brez dela, spletno delo in avtomatizacija, celoletnega programa, ki ga kurirata Domenico Quaranta in Janez Janša. Datumi in dodatne informacije o vsakem dogodku programa Hiperzaposlovanje so dostopni na: aksioma.org/hyperemployment

Spletna razstava