MG+MSUM

DVE PREDAVANJI | Arsenij Žiljajev, Branislav Dimitrijević
Ponedeljek, 26. avgust 2019, avditorij MG+ | 18.00 in 20.00
#
#
#

18:00 Arsenij Žiljajev, Trg »dela«: posovjetska umetnost skozi prizmo modela uličnih preprodajalcev, predavanje

20:00 Branislav Dimitrijević, »Turbo folk me je prisilil v to!«: shizoantropologija žanra, predavanje

 

 

Arsenij Žiljajev

Trg »dela«: posovjetska umetnost skozi prizmo modela uličnih preprodajalcev

V predavanju bo Arsenij Žiljajev govoril o generaciji prvih posovjetskih uličnih poslovnežev na primeru zgodovine delovnega življenjepisa sovjetskega inženirja Aleksandra Dolgova, ki je po razpadu ZSSR postal zasebni podjetnik na trgu »dela« v Voronežu, potem pa se je moral vrniti k prvotnemu poklicu. Poleg tega bo predavatelj o liku uličnega preprodajalca razmišljal kot o enem možnih modelov za interpretacijo strategij umetniškega obnašanja v prvem posovjetskem desetletju.

 

Branislav Dimitrijević

»Turbo folk me je prisilil v to!«: shizoantropologija žanra

Turbo-folk, žanr popularne glasbe, ki je nastal v 90. letih v Srbiji, je sprožil številne polemike ter afektivne antipatije in simpatije. Čeprav ga teoretiki kulture in javni intelektualci večinoma obravnavajo zgolj kot glasbo, ki spremlja hujskaško srbsko politiko, so nekateri v njem prepoznali kulturni simptom ideologije postsocialistične tranzicije.

 

Zaradi svoje vztrajnosti in nenehnih transformacij je turbo-folk postal predmet raznolikih interpretacij, ki izpostavljajo in raziskujejo številne problematike, povezane s spolom in razrednim bojem, kar je prineslo raznolike zaključke in obenem razkrilo določene subverzivne, celo emancipatorne potenciale tega glasbenega hibrida. Dandanes na to temo nastaja vedno več akademske in kritične literature, hkrati pa »Balkan beat« ob nedavnem porastu »trap‑folka« in ostalih stilov, ki turbo-folk 90. let prepletajo z drugimi globalnimi trendi, znova postaja popularen. Torej:

  • Kaj je turbo-folk?
  • Zakaj in kako je nastal?
  • Gre za globalen ali lokalen pojav?
  • Je nastal »od spodaj« ali gre za skrbno organiziran in dobro financiran nacionalni projekt?
  • Gre za željo po emancipaciji ali željo po represiji?
  • Kako lahko ta pojav (shizo)analiziramo onstran visokomodernističnega prezira do popularne kulture in postmodernističnega relativizma »kulturnih študij«?
  • In ali bomo v splošnem srbsko kulturo in politiko 90. let začeli raziskovati kot napovednik današnjega sveta?
 
Priporočamo