TEMATSKA VODSTVA | Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941)
DRUGO TEMATSKO VODSTVO | Torek, 18. junij 2019 | 17.00
#
#
#

Asta Vrečko, torkova tematska vodstva

 

Umetnostna zgodovinarka Asta Vrečko vodi po izbranih poglavjih slovenske umetnosti na razstavi Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941).

 

Torek, 21. maj in 18. junij 2019, ob 17:00

Klub Neodvisnih in slovenska umetnost tridesetih let

V tridesetih letih je na slovensko umetnostno prizorišče stopila nova generacija umetnikov, ki je dala temu desetletju neizbrisen pečat. V Klubu neodvisnih likovnih umetnikov je bilo vsega skupaj štirinajst slikarjev in kiparjev, med njimi tudi nekatere najbolj izrazite umetniške osebnosti pred in povojne slovenske umetnosti kot so: France Mihelič, Zoran Mušič, Nikolaj Pirnat, Maksim Sedej, Boris Kalin, Zdenko Kalin in Stane Kregar. Na vodstvu bomo spregovorili o delovanju kluba, iskanju slovenskega likovnega izraza v umetnosti, umestili dela Neodvisnih v širši kontekst jugoslovanske umetnosti ter odprli vprašanje različnih vlog umetnosti v času recesije in negotovih političnih razmer tridesetih let.

 

Torek, 4. junij in 16. julij 2019, ob 17:00

Barvni realizem in iskanje nacionalnega izraza v slovenski umetnosti

Vsesplošnemu obratu k realizmu v umetnosti med obema vojnama je sledila tudi slovenska umetnost, sicer vpeta v jugoslovanske umetnostne tokove. Na slovensko umetnostno prizorišče je stopila nova generacija umetnikov združena v Klub neodvisnih likovnih umetnikov, ki so bili večinoma usmerjeni v sočasne tokove evropskega umirjenega modernizma in splošnega obrata k realizmu. Te likovne prvine so se v slikarstvu manifestirale v slogu tako imenovanega barvnega realizma. V tem času pa je likovna umetnost znova dobila pomembno vlogo znotraj nacionalne emancipacije. Vprašanja razmerij med slovenstvom in jugoslovanstvom, med slovenskim in tujim, med samobitnostjo in vplivi ter nacionalnim in internacionalnim, so bila prisotna tako rekoč v vsakem segmentu družbe. Na vodstvu si bomo ob izbranih delih Franceta Miheliča, Zorana Mušiča, Nikolaja Pirnata, Maksima Sedeja ter drugih umetnikov ogledali različne izraze barvnega realizma in primerjali njihovo iskanje nacionalne umetnosti z umetniki iz drugih delov Kraljevine Jugoslavije, ki so na razstavi kot so –  Ljubo Babić, Vladimir Becić in Krsto Hegedušić.

 

Torek, 2. julij in 3. september 2019, ob 17:00

Slovenska umetnost tridesetih let – med družbeno kritičnostjo in umirjenim modernizmom

Slovenska likovna umetnost tridesetih let je bila tako z vidika kvalitete, sloga kot tudi idejnopolitičnih usmeritev zelo raznolika. Kako tudi ne, saj je nastajala v nemirnem času represivne politike, izostrenih razrednih razlik in socialne negotovosti. V tridesetih letih so se v umetnost na Slovenskem zasidrali pojmi, kot so bili »proletarska«, »socialna« in »nacionalna« umetnost. Na vodstvu bomo umestili slovensko umetnost v širši kontekst jugoslovanske umetnosti in se posvetili delom nekaterih najpomembnejših slovenskih umetnikov kot so France Mihelič, Maksim Sedej, Zoran Mušič, Tone Kralj in Nikolaj Pirnat. Ob izbranih delih bomo videli, da so umetniki po eni strani sledili visokim umetniškim idealom francoskega modernizma, po drugi strani pa se bomo srečali z upodobitvami posledic hude gospodarske krize, bojem za preživetje proletariata v mestih ter težkim kmečkim življenjem.

 

 

Zoran Mušič, Mesto zvečer (Aleksandrova cesta), 1939, gvaš na papirju, Moderna galerija

France Mihelič, Mrtvi kurent, 139,5 x 200,5 cm, 1972, olje na platno, Moderna galerija

Maksim Sedej, Atelje iz 1937, olje na platnu.

Priporočamo