Ksenija Čerče in Nika Zupančič
Dva slikarska pogleda
Izhodišče za pogovor bo delo Ksenije Čerče, ki se na razstavi Čas brez nedolžnosti predstavlja z delom Beckettovo čelo, sicer pa slike ustvarja z dekonstruiranjem prvotne izvorne podobe motiva do njegove neprepoznavnosti in jih nato nadgrajuje s plastenjem različnih, tudi raznorodnih pomenskih in materialnih slojev(materialov nosilca, barve, pisave, odtisov). Na ta način nastajajo nove, pomensko lebdeče podobe, pogosto združene z elementom pisave kot likovnega znaka in zasidrane v osnovni, tekstilni nosilec slike, ki kot temeljna podstat slik Ksenije Čerče vseskozi povezuje njeno delo z razmislekom o ženskem polu (slikarske) ustvarjalnosti.
________________
Ksenija Čerče (1969) je diplomirala (1999) in magistrirala (2002) iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ustvarja tako na področju slikarstva kot na področju zvočne in video umetnosti, kjer je njeno delo usmerjeno k raziskovanju elementarnih tem: fenomenologiji materialnosti, doživljanju razmerij med vizualnim in slušnim zaznavanjem ter predvsem značaju večplastne soodvisnosti medijev, v katerih se porajajo.
Nika Zupančič (1978), je diplomirala (iz slikarstva) in magistrirala (iz grafike) na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dvakrat je prejela študentsko Prešernovo nagrado. V letih 1998–2002 je zasnovala serijo predavanj o sodobni umetnosti z naslovom »Prostori umetnosti« na Akademiji za likovno umetnost in skupaj s Polono Tratnik tudi uredila zbornik o sodobni vizualni umetnosti ˝Prostori umetnosti˝.
