MEDNARODNA KONFERENCA | Umetnost – koliko še ideja za bodočnost?
Četrtek, 6. december 2018 | avditorij Moderna galerija
#
#

Umetnost – koliko še ideja za bodočnost?

Mednarodna konferenca

 

Sodelujoči: Clémentine Deliss, Zoran Erić, iLiana Fokianaki, Ana Janevski, Nomaduma Masilela, Cuauhtémoc Medina Gonzalez, Lívia Páldi, Marjetica Potrč, Marcelo Rezende, Adam Szymczyk


Konferenca se posveča pojmovanju sodobne umetnosti in še posebej vprašanju, koliko je zmožna oblikovati ideje za bodočnost. Če je bil modernizem v veliki meri usmerjen v bodočnost, postmodernizem pa v preteklost, nas zanima, katera časovnost določa sodobno umetnost? Sprašujemo se tudi, kaj pravzaprav pomeni to, da je sodobna umetnost globalna umetnost? Ali gre za koncept, ki ga sooblikujejo subjekti iz različnih prostorov sveta, ali za konstrukt globalnega umetnostnega sistema, ki se je razmahnil po letu 1989, ko je »stari prvi svet« triumfalno širil doktrino neoliberalnega kapitalizma po vsej obli?

 

POVEZAVA V ŽIVO [STREAMING]

PROGRAM: ZLOŽENKA

 

PROGRAM

13.00–13.15 → pozdravni nagovori: Zdenka Badovinac (MG+MSUM) in Urška Jurman (Društvo Igor Zabel)
Kaj je globalna umetnost?
Dandanes veliki svetovni muzeji vse bolj predstavljajo umetnost na temelju geografske raznovrstnosti. A kaj je pri tem zavzemanju za heterogenost pravzaprav ostal skupni imenovalec? Zadnja documenta se je na primer zavzela za globalno raznovrstnost tako, da je stopila onkraj umetnosti in na razstavo vključila tudi tradicionalne prakse lokalnih kultur staroselskih skupnosti, katerim je kolonializem vsilil zahodno pojmovanje umetnosti in kulture. Kaj imajo od teh reprezentacij raznovrstnosti posamični lokalni prostori in koliko se tako obravnavana raznovrstnost lahko sploh izogne mehanizmom kapitala in njegovih kulturnih industrij? Komu vse so namenjeni kritični glasovi, ki jih oblikujejo mednarodne razstave?


13.15–14.00 Marcelo Rezende: Notranja brazgotina (uvodno predavanje) 

Globalizem – fin de siècle - globalni muzej – globalni diskurz – globalna umetnost? Je to odpravljeno, obljuba prihodnjih, svetlejših dni? Toda, kot nas vedno znova opomni filozof Louis Althusser, prihodnost traja večno.

Marcelo Rezende je kritik, kurator in publicist. Trenutno je sodirektor Kunstarchiv der Avantgarden v Dresdnu. Bil je tudi direktor Muzeja moderne umetnosti v Bahii (2012–15). Živi in dela v Salvadorju in Berlinu.

 

14.00–14.20 Cuauhtémoc Medina González, Naj živi sinékdoha! V obrambo bienalov in globalizirane umetnosti

Razprava izhaja iz izkušenj aktualnega Šanghajskega bienala z namenom obrambe bienalne umetnosti in globalizirane umetnosti, in sicer glede na to, kako predstavljata izkušnje partiklov, vključenih v globalne sinékdohe, brez posredništva generalizacije ali univerzalizma.

Cuauhtémoc Medina Gonzálezje je umetnostni kritik, kurator in umetnostni zgodovinar, ki živi in deluje v Ciudad de México. Bil je prvi pridruženi kustos latinskoameriške zbirke galerije Tate Modern (2002–08) in je glavni kustos 12. bienala v Šanghaju (2018).

 

14.20–14.40 Nomaduma Rosa Masilela je publicistka, zgodovinarka in umetnica iz New Yorka, kjer zaključuje doktorat iz umetnostne zgodovine na Univerzi Columbia. Bila je članica kuratorske ekipe 10. berlinskega bienala sodobne umetnosti.

 

14.40–15.00 → Adam Szymczyk je bil umetniški vodja documente 14 v Atenah in Kasslu (2017). Leta 1997 je soustanovil Fundacijo Galerije Foksal v Varšavi. V obdobju 2004−14 je bil direktor Kunsthalle Basel, leta 2008 pa je sokuriral 5. berlinski bienale sodobne umetnosti. Trenutno živi in dela v Baslu v Švici.

 

15.00–15.15 → odmor

 

15.15–16.00 razprava; mododerira: Ana Janevski

Ana Janevski je kuratorka na Oddelku za medijske in performativne umetnosti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti.

Umetnost, ideja za bodočnost

Sodobna umetnost pogosto opisuje bodočnost kot distopično, a poznamo veliko umetniških projektov, ki časa ne opisujejo, ampak se z njim stapljajo, v njem trajajo, se z njim razvijajo in tako na svoj način tudi soustvarjajo bodočnost. Sedanjost se je zarila v samo tkivo umetnosti in zdi se, da ima zaradi tega tudi večje možnosti, da to realnost spreminja. A četudi je sodobna umetnost pomemben družbeni agens in živahna platforma za različne mikropolitike, se je ob vsem tem treba vprašati, kakšen realni učinek v resnici ima. Katera izkušnja umetnosti je torej naša najpomembnejša popotnica za bodočnost?
 

16.15–17.00 Clémentine Deliss, Rekalibriranje umetnostnih institucij k ekologiji remedijacije, subjektivitete in avtonomije (uvodno predavanje)

V dandanašnji Evropi morajo umetnostne institucije prepoznati svojo vlogo pri ustvarjanju in vzdrževanju zaščitnih struktur za umetnike in študente, da se ti lahko srečujejo, izmenjujejo,  razvijajo samoinženirane in čezmejne oblike kolektivizacije. Današnja umetnostna institucija, ki se sooča z vse večjimi standardizacijo, kontrolnimi pregledi, odvečnostmi in proračunskimi rezi, mora biti, bolj kot kdajkoli prej, metabolična, subjektivna in pozorna.

Clémentine Deliss je kuratorka, založnica in kulturna zgodovinarka. V letih 2010−15 je vodila Muzej Weltkulturen v Frankfurtu. Je profesorica kuratorske teorije in dramaturške prakse na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju.

 

17.00–17.20 Zoran Erić, Koncept sočasnosti v socialistični Jugoslaviji

V socialistični Jugoslaviji je bilo nekaj ključnih interpretacij koncepta sočasnosti razumljenih kot formativnih za konstrukcijo modela samoupravljanja in predvsem v kulturni sferi. V umetnostni praksi lahko tovrstne koncepte prepoznamo v manifestu skupine EXAT 51.

Zoran Erić dela kot glavni kustos v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu. Njegova raziskovalna področja so točke srečevanja v urbani geografiji, prostorsko-kulturni diskurz in teorija radikalne demokracije.

 

17.20–17.40 iLiana Fokianaki, Prihodnja stanja umetnosti: Institucionalizacija v dobi avtoritarnega statizma

Fokianaki preučuje, kako se institucionalne in kuratorske prakse odzivajo na aktualne gospodarske in družbenopolitične spremembe na Zahodu, tudi na premik liberalnih demokracij k temu, kar je Nicos Poulantzas imenoval avtoritarni statizem. Raziskala bo, kako naj umetnost izraža svoj prihodnji obstoj preko akcij in sprememb v odnosu do ideološke pokrajine.

iLiana Fokianaki je publicistka in kuratorka, ki živi in dela v Atenah in Rotterdamu. Leta 2013 je ustanovila State of Concept Athens in je soustanoviteljica raziskovalne platforme Future Climates. Trenutno predava na Nizozemskem umetnostnem inštitutu.

 

17.40–18.00 Marjetica Potrč, Nova znanja, velika pričakovanja

Soweto projekt: Družbeno angažirana akcija v realnih razmerah ustvarja nov, k ljudem usmerjen slovar. Participatorna praksa v akciji za izgradnjo prihodnosti, polne upanja, proti neoliberalni sedanjosti.

Marjetica Potrč je umetnica in arhitektka, ki živi in dela v Ljubljani in Berlinu. V obdobju 2011−18 je bila profesorica družbenih praks na Visoki šoli likovnih umetnosti HfBK v Hamburgu, kjer je vodila razred Oblikovanje za živi svet (Design for the Living World) o participatornem oblikovanju.

 

18.00–18.15 → odmor

 

18.15–19.00 razprava; mododerira: Lívia Páldi

Lívia Páldi je kuratorka za vizualne umetnosti v Project Arts Centre v Dublinu.

 

 

Konfrenca je brezplačna; poteka v angleščini.

 

Koncept in organizacija: Moderna galerija, Ljubljana v sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo ter s podporo ERSTE sklada.

 

 

SODELUJOČI

Clémentine Deliss, Zoran Erić, iLiana Fokianaki, Ana Janevski, Nomaduma Masilela, Cuauhtémoc Medina Gonzalez, Lívia Páldi, Marjetica Potrč, Marcelo Rezende, Adam Szymczyk

 

Clémentine Deliss je kuratorka, založnica in kulturna zgodovinarka. Študirala je sodobno umetnost in semantično antropologijo na Dunaju, v Parizu in Londonu ter doktorirala na Univerzi London. V letih 2010−15 je vodila Muzej Weltkulturen v Frankfurtu, kjer je ustanovila nov raziskovalni laboratorij za sanacijo zbirk v postetnološkem kontekstu. Leta 2016 je v Dilijanu v Armeniji kurirala Dilijan Arts Observatory. Ta interdisciplinarni terenski projekt je bil kasneje preoblikovan v sekcijo Portable Homelands: From Field to Factory, ki ga je kurirala za razstavo Hello World: Revising a Collection v National Galerie im Hamburger Bahnhof v Berlinu (2018). Je profesorica kuratorske teorije in dramaturške prakse na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju.

 

Zoran Erić je umetnostni zgodovinar, kurator in predavatelj. Doktoriral je na Fakulteti za medije na Univerzi Bauhaus v Weimarju. Trenutno dela kot glavni kustos v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu. Njegova raziskovalna področja so točke srečevanja v urbani geografiji, prostorsko-kulturni diskurz in teorija radikalne demokracije.

 

iLiana Fokianaki je publicistka in kuratorka, ki živi in dela v Atenah in Rotterdamu. Raziskovalno se osredotoča na ideje o državi in formacije moči, ki se manifestirajo pod vplivom geopolitike, nacionalne identitete in kulturnih ter antropoloških zgodovin. Leta 2013 je ustanovila State of Concept Athens, prvo neprofitno institucijo z neprekinjenim programom in stalno lokacijo v Atenah. Je tudi soustanoviteljica raziskovalne platforme Future Climates. Trenutno je predavateljica na Nizozemskem umetnostnem inštitutu. Svojo doktorsko raziskavo razvija skupaj z Atheno Athanasiou na Univerzi Panteion v Atenah.

 

Ana Janevski je kuratorka na Oddelku za medijske in performativne umetnosti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti. V obdobju 2007−11 je bila kuratorka v Muzeju moderne umetnosti v Varšavi. Leta 2010 je sokurirala prvo obširno razstavo o eksperimentalnem filmu v Jugoslaviji, Vse to je film! Eksperimentalni film v Jugoslaviji 1951−1991 (This Is All Film! Experimental Film in Yugoslavija 1951–1991) v Moderni galeriji v Ljubljani. Nedavno je v newyorškem Muzeju moderne umetnosti so-organizirala razstavo Judsonovo plesno gledališče. Delo se nikar ne konča (Judson Dance Theatre. The Work Is Never Done).
 

Nomaduma Rosa Masilela je publicistka, zgodovinarka in umetnica iz New Yorka v ZDA, kjer zaključuje doktorat iz umetnostne zgodovine na Univerzi Columbia. Bila je članica kuratorske ekipe 10. berlinskega bienala sodobne umetnosti. Masilela poučuje in asistira na seminarjih umetnostne zgodovine na Univerzi Columbia, delala je tudi v The Kitchen in Muzeju Brooklyn v New Yorku. V letih 2006 in 2009 je bila asistentka generalnega sekretarja Dakarskega bienala Dak'Art.

 

Cuauhtémoc Medina González je umetnostni kritik, kurator in umetnostni zgodovinar, ki živi in deluje v Ciudad de México. Doktoriral je iz umetnostne zgodovine in teorije na Univerzi Essex v Veliki Britaniji. Je raziskovalec na Inštitutu za estetske raziskave Nacionalne avtonomne univerze Mexico (UNAM) in glavni kurator njenega Univerzitetnega muzeja sodobne umetnosti (MUAC). Med leti 2002 in 2008 je bil prvi pridruženi kustos latinskoameriške zbirke galerije Tate Modern. Je glavni kustos 12. bienala v Šanghaju (2018), bil je glavni kurator Manifeste 9 v Genku v Belgiji (2012), kuriral je tudi Mehiški paviljon na 53. beneškem bienalu (2009).

 

Lívia Páldi je kuratorka za vizualne umetnosti v Project Arts Centre v Dublinu. Med letoma 2012 in 2015 je bila direktorica BAC – Baltskega umetnostnega centra Visby, v obdobju 2005−11 pa kuratorka ter glavna kuratorka umetnostnega muzeja Műcsarnok v Budimpešti. Páldi je bila članica kuratorske ekipe documente 13. Leta 2016 je bila članica kuratorskega odbora OFF-Bienala v Budimpešti.

 

Marjetica Potrč je umetnica in arhitektka, ki živi in dela v Ljubljani in Berlinu. V obdobju 2011−18 je bila profesorica družbenih praks na Visoki šoli likovnih umetnosti HfBK v Hamburgu, kjer je vodila razred Oblikovanje za živi svet (Design for the Living World) o participatornem oblikovanju. Njena umetniška dela so razstavljena po vsej Evropi in Amerikah, med drugim tudi na beneškem bienalu (1993, 2003, 2009) in bienalu v São Paulu (1996, 2006).

 

Marcelo Rezende je kritik, kurator in publicist. Trenutno je sodirektor Kunstarchiv der Avantgarden v Dresdnu. Bil je direktor Muzeja moderne umetnosti v Bahii (2012–15), umetniški vodja 3. bienala Bahia (2014) in član kuratorske skupine 28. bienala v São Paulu (2008). Živi in dela v Salvadorju in Berlinu.

 

Adam Szymczyk je bil umetniški vodja documente 14 v Atenah in Kasslu (2017). Leta 1997 je soustanovil Fundacijo Galerije Foksal v Varšavi. V obdobju 2004−14 je bil direktor Kunsthalle Basel. Leta 2008 je z Eleno Filipovic kuriral 5. berlinski bienale sodobne umetnosti z naslovom Ko stvari nimajo senc (When Things Cast No Shadow). Leta 2011 je prejel nagrado Walterja Hoppsa za kuratorske dosežke, ki jo podeljuje Fundacija Menil iz Houstona v ZDA .

 

Četrtek, 6. december 2018 | avditorij Moderna galerija

Četrtek, 6. december 2018 | avditorij Moderna galerija

Priporočamo