Vabimo vas na pogovor med likovnim kritikom Aleksandrom Bassinom in akademskim kiparjem, profesorjem Dragom Tršarjem. Pogovor se bo navezoval na razstavo, ki jo je Mestna galerija Ljubljana organizirala ob prvi obletnici smrti Marija Preglja. Na razstavi leta 1968 se je umetnikovemu spominu poklonilo enajst jugoslovanskih slikarjev in kiparjev različnih generacij. Kot uvod v pogovor si boste lahko ogledali Likovni nokturno, reportažo, ki jo je ob razstavi posnela TV Slovenija (režija Ranko Rajfl).
Pobudnik razstave Aleksander Bassin v uvodniku prispevka pojasni koncept razstave, ki se je vezal na idejo Marija Preglja, da se na razstavi soočijo dela tistih umetnikov, »ki so svoje veliko humanistično sporočilo vezali na idejo antropocentrizmana; se pravi, da jim ostaja figura nosilec največjih etičnih vrednot in moralizirajoči izpovedovalec v času in prostoru. »Seveda pa v tem primeru ni šlo za realistično, temveč modernistično figuro, ki je »izšla iz nekdanje pasivnosti, ustvarjene v odnosu umetnik - model, in je pridobila izrazito splošen, tudi simboličen predznak.«
Na razstavi so sodelovali: Kosta Angeli Radovani, Stojan Batič, Nandor Glid, Krsto Hegedušić, Stane Kregar, Petar Lubarda, Branko Ružić, Gabrijel Stupica, Drago Tršar in Vladimir Veličković. V oddaji nekateri umetniki, Kosta Angeli Radovani, Stojan Batič, Gabrijel Stupica, Stane Kregar, Branko Ružić in Drago Tršar tudi osebno predstavijo svoja dela.
_________________
Aleksander Bassin je umetnostni zgodovinar, likovni kritik in kustos, ki je opravljal vrsto pomembnih fukcij: med drugim je bil sekretar Jugoslovanskega in kasneje mednarodnega bienala male plastike, bil je član galerijskega sveta in umetnostne komisije pri Moderni galeriji v Ljubljani, predsednik Slovenskega društva likovnih kritikov (SDLK) ter član in podpredsednik mednarodne zveze likovnih kritikov AICA. Med letoma 1989 in 2008 je bil direktor Mestne galerije Ljubljana.
Drago Tršar je leta 1951 končal študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njegovi profesorji so bili Boris Kalin, Zdenko Kalin, Karel Putrih in Peter Loboda. V letih 1951 in 1952 je obiskoval kiparsko specialko pri Frančišku Smerduju. Med letoma 1951 in 1959 je bil v svobodnem poklicu. Takrat je dobil tudi prva naročila za v njegovem opusu sicer številne javne plastike in spomenike. Med letoma 1953 in 1955 je bil član Skupine ali Grupe 53. Potoval je v Pariz, s štipendijo Prešernovega sklada je študijsko potoval še po Italiji (1956-1957), leta 1957 je bil v Egiptu, nato na Nizozemskem in v Belgiji. V parku Middelheim, ki je del Muzeja Middelheim v Antwerpnu, še danes stoji njegovo delo Manifestanti iz leta 1957. Leta 1956 je bil povabljen na svetovno razstavo v Parizu. Leta 1958 je razstavljal na beneškem bienalu in leta 1959 na Documenti v Kasslu. Leta 1960 se je zaposlil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot asistent za kiparstvo. Leta 1967 je postal docent, leta 1974 pa izredni profesor. Bil je tudi član Grupe 69. Prejel je številne nagrade, mdr. nagrado za kiparstvo na I. mediteranskem bienalu v Aleksandriji (1955), nagrado Prešernovega sklada leta 1968, Jakopičevo nagrado leta 1972 in Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1990. Od leta 1991 je bil dopisni in nato od leta 1995 tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
