Letos mineva štirideset let od začetka Pank invazije na domačo grudo. Najboljši so že zdavnaj padli, ali za vedno utihnili, za njimi pa so ostali zvoki in besedila, ki nas kdaj predramijo iz globokega demokratičnega spanca in spomnijo na okus po izvirni revoluciji. Zakaj so prenekatera Pank besedila iz osemdesetih danes še bolj aktualna, kot v času svojega nastanka in kaj bi se lahko naučili iz njihove zapuščine?

Upanje še mam,

pa se poserjem nanj,

so prepevali Lublanski psi.

Na kaj bi se posrali danes, ko za večino ni več niti upanja. Seznam možnih artiklov je neskončen...