Risba: Djordje Balmazović (Kolektiv Škart)

Sodelujoči: Boris Buden, Djordje Balmazović (Kolektiv Škart), Ela Meh, Tzortzis Rallis in Darij Zadnikar

Moderira: Anej Korsika

Okroglo mizo je potekala v četrtek, 17. septembra, ob 16. uri v seminarju Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. Pogovor smo organizirali v okviru tretjega seminarja Slovarja skupnega znanja – Geopolitike, da bi begunsko problematiko osvetlili tudi z umetniškega, aktivističnega in teoretskega vidika.

Sodelujoči teoretiki, umetniki in aktivisti so prispevali svoje poglede na aktualno begunsko krizo v Evropi predvsem z balkanske perspektive, kratkim predstavitvam pa je sledil pogovor.

Okrogla miza se je prenašala V ŽIVO na VIDEO KANALU. Video posnetek pogovora v angleškem jeziku:

Evropa se v zadnjih dveh letih sooča z naraščajočim valom beguncev, ki prihajajo predvsem s področij, kjer so oboroženi spopadi in vojne: v glavnem iz Sirije, potem Afganistana, Pakistana in Kurdistana ter nekateri predelov Afrike. V lanskem letu je prišlo v Evropo 220.000 migrantov, v letošnjem letu se je število povečalo na 250.000. Obstaja več poti: afriška, sredozemska in balkanska. Nobena od njih ni lahka, pri prečkanju Sredozemlja je umrlo vsaj 3000 ljudi. V zadnjem letu je posebej opazno povečanje števila ljudi, ki se odpravijo po balkanski poti: Sirija-Turčija-Grčija-Makedonija-Srbija-Madžarska, od tam pa v Nemčijo, na Švedsko ali v Avstrijo. V Srbijo tako vsak dan vstopi vsaj 2000 azilantov. Države EU na takšno število azilantov niso dobro pripravljene in razen redkih izjem tudi nimajo urejene azilne politike. Azilantov se vse države otepajo, v nekaterih (predvsem državah nekdanje Vzhodne Evrope) jih odkrito preganjajo (Madžarska), nekatere postavljajo ograje (Madžarska, Bolgarija, pa tudi Velika Britanija in Francija), nekatere (Srbija) pa vseeno poskušajo omogočiti vsaj minimalno zaščito in oskrbo azilantov v času, ko so na njihovem ozemlju. Pomembno vlogo igrajo tudi mediji; nekateri iskalce za azil prikazujejo predvsem kot žrtve, nekateri kot potencialne teroriste, nekateri so opazno rasistično nastrojeni, le redki pa so zmožni predstaviti širši pogled na situacijo. Večkrat sta prav umetnost in teorija tista, ki sta se zmožni dvigniti nad poenostavljeni humanitaristični pristop in opozoriti na kompleksna razmerja lokalnih prostorov in globalnih sil. Vprašanje je tudi, kako takšne humanitarne krize, ki jim mediji pripisujejo epske razsežnosti, spreminjajo naš jezik, kulturo in misel.

Na okrogli mizi so govorci in govorka izpostavili konkretne izkušnje s problematiko migracij (v Sloveniji, Srbiji, Grčiji in Veliki Britaniji) in refleksije o njej. Vprašali so se, kaj pomenijo in kdo so ljudje, ki stojijo za generičnimi pojmi begunec, migrant, iskalec azila, in kakšen je njihov potencial pri spreminjanju naše kolektivne zavesti in obstoječe geopolitike. Vprašali se bomo tudi o tem, kaj lahko storimo, na kakšen način lahko povežemo obstoječe iniciative in kakšne so možnosti zgraditve skupne solidarnostne mreže. 

VEČ O UDELEŽENCIH

Djordje Balmazović deluje na področju umetnosti, grafičnega dizajna in aktivizma. Je član kolektiva Škart, ki je bil ustanovljen leta 1990 v Beogradu. Škart je v zadnjih desetih letih organiziral in sodeloval pri mnogih aktivističnih akcijah kot tudi pri projektu Pesničenje in samo-organiziranih zborih (Horkeškart, Proba). Od leta 2013 dela z otroci v zavetiščih in prosilci za azil v azilnih centrih v Srbiji.

Boris Buden,  hrvaški filozof in publicist, je na Univerzi v Zagrebu diplomiral iz filozofije in doktoriral iz teorije kulture na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Leta 1990, tik pred razpadom Jugoslavije, se je preselil na Dunaj, na začetku novega stoletja pa v Berlin, kjer predava na Fakulteti za umetnost in oblikovanje na Univerzi Bauhaus v Weimarju. Že v devetdesetih letih je s članki  v mesečniku Arkzin ostro nastopil proti hrvaškemu nacionalizmu, predvsem proti kvazinenacionalistični eliti, ki je v devetdesetih letih molče spremljala besnenje nacionalizmov.

Anej Korsika (1985) je svobodni pisec, dejaven v Inštitutu za delavske študije in Iniciativi za demokratični socializem, spremljate ga lahko na blogu.  

Ela Meh, aktivistka za svobodo gibanja, antropologinja in članica kolektiva "no border" v Srbiji, je zadnja leta sodelovala v nekaj iniciativah in mrežah, ki dokumentirajo posledice in se borijo proti restriktivni migracijski politiki in evropskemu režimu na mejah. Leta 2012 je kot prostovoljka mreže Migreurop živela v Srbiji in raziskovala posledice eksternalizacije evropske migracijske politike. Od takrat naprej se pogosto vrača v Srbijo, zadnje leto pa je tam tudi študirala. Trenutno končuje magistrsko nalogo na temo zdravstvene situacije migrantov na poti čez Srbijo.

Tzortzis Rallis, umetnost in grafični dizajn je študiral v Grčiji, Španiji in Veliki Britaniji. Rallis uporablja vizualno komunikacijo za delovanje na področju socialnih in političnih iniciativ. Aktivno podpira »grassroot« kolektive v Grčiji, je so-oblikovalec politično kritične revije The Occupied Times of London in so- ustanovitelj Occupy Design UK. Trenutno je raziskovalev na London College of Communication in član skupine Design Activism Research Hub.

Darij Zadnikar, filozof, kritični aktivist gibanj za novo politično paradigmo in predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Dolgoletni urednik Časopisa za kritiko znanosti in avtor številnih strokovnih besedil s področja politične filozofije. 

Slovar skupnega znanja je petletni raziskovalni projekt, ki ga vodi Moderna galerija (MG+MSUM) v okviru evropskega projekta Rabe umetnosti - dediščina let 1848 in 1989 in evropske muzejske konfederacije Internacionala.  Podprto s strani Ministrstva za kulturo Republike slovenije in programa Evropske unije Kultura.