Draga umetnost

Mounira Al Solh & Bassam Ramlawi, Halil Altindere, Rossella Biscotti, Čto delat?, Fokus grupa (Iva Kovač & Elvis Krstulović), Siniša Ilić, Sanja Iveković, Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša, Javna knjižnica (Luka Prinčič, Marcell Mars, Tomislav Medak, Vuk Ćosić), Lutz Krüger, Marina Napruškina, Hila Peleg v sodelovanju s Tirdadom Zolghadrom & Antonom Vidoklejem, Cesare Pietroiusti, Greg Sholette, Mladen Stilinović, Vsak človek je kustos / Jeder Mensch ist ein Kurator. Arhiv kot orodje, Wendelien Van Oldenborgh

 

Kustosinje: Kaj, kako in za koga/WHW

 

 

»Draga umetnost«, je leta 1999 napisal Mladen Stilinović, »pišem ti ljubezensko pismo, da bi te razvedril in te spodbudil, da me pridi kdaj obiskat.« Stilinović, ki se vedno zelo jasno zaveda svoje soodgovornosti in vpletenosti, v nagovoru umetnosti izrazi več zaskrbljenih, pesniških, enigmatičnih in ponižnih opažanj o položaju umetnosti v sodobnem svetu ter o njeni recepciji in distribuciji. Obenem tudi zastavlja vprašanja o njeni vrednosti, ki se vse prepogosto zvede zgolj na denarno vrednost, ali kot pravi Stilinović: »hitra manipulacija, hiter denar, hitra pozaba«.

 

Kot mnoge druge razstave kustosinj WHW je »Draga umetnost« dobila naslov po delu Mladena Stilinovića, po tipu pa razstava ponovno stavi na »klasični« format. Sredi razočaranja, ki izhaja iz vztrajnega občutka neuspeha (zaradi skoraj takojšnje spektakularizacije večine poskusov radikalne rekonfiguracije umetnosti in kulturne produkcije), »Draga umetnost« vztraja in trmasto ponavlja, kar je postalo kuratorska metoda. Obseda jo medsebojna prepletenost umetnosti in politike, teži jo ?neučinkovitost? umetnosti, zato zastavlja nujna vprašanja: zakaj še vedno rabimo umetnost in kaj danes pričakujemo, da nam bo umetnost dala? Kaj nam umetnost obljublja in kaj lahko mi obljubimo njej? In kaj se zgodi, kadar se taka obljuba prelomi, izda ali preprosto izčrpa?

 

»Draga umetnost« se z deli, ki namenoma zabrisujejo odnos med angažiranostjo, samonanašalnostjo in estetiko, loteva vprašanj avtonomije umetnika in nujnosti umetnosti. Z vrsto protislovnih, heterogenih metod, ki potrjujejo vzdržljivost, prenašajo neodločnost, se soočajo z nesporazumi in utrjujejo predanost, se predstavljena dela lotevajo načinov, na katere se v sodobni umetniški praksi odigravajo nesporazumi, zmeda, obžalovanje, posedovanje, cenjenje in razvrednotenje, podpora in solidarnost, ter definirajo svojo prakso v odnosu do razprav o rekonfiguraciji polja umetnosti in njegovega odnosa do političnega.

 

Slovenski katalog razstave je v priponki.

Projekt so podprli:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije
Mestni urad za kulturo, izobraževanje in šport Mesta Zagreba
Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške
ERSTE Foundation

 

- -

Arhiv dogodkov

 

Pogovor o vprašanju dostopa do informacij in znanja v sodobni družbi, ki jo zaznamuje digitalna tehnologija
v sklopu projekta Javna knjižnica

 

Četrtek, 21. 2. 2013, ob 16.30
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

 

Javni pogovor o vprašanju dostopa do informacij in znanja ter posledično o vprašanju odnosa med zasebnim in javnim v digitalni sferi, ki ga bosta vodila Vuk Ćosić, eden od avtorjev projekta Javna knjižnica na razstavi , in Andreja Hribernik, ki se v Moderni galeriji ukvarja s tematiko digitalnih arhivov in posledicami vstopa digitalnega v muzej.

 

Eno od izhodišč za pogovor bo razmislek o javni knjižnici kot paradigmatskem primeru krčenja javne sfere v procesu prehoda v informacijsko družbo. Javno knjižnico smo v preteklosti skupaj z brezplačnim šolstvom in javnim zdravstvom jemali kot nekaj samoumevnega, resnično pa jo opažamo šele zdaj, ko ta skoraj nevidna infrastruktura začenja izginjati.

 

Druge teme pogovora bodo še odnos med zasebnim in javnim v digitalni sferi, vpliv digitalnih medijev na politični javni dialog in potenciali digitalne neposredne demokracije.

 

Vuk Ćosić je pionir spletne umetnosti v globalnem merilu, digitalni strateg in politični aktivist. Andreja Hribernik je zaposlena v Moderni galeriji in se ukvarja s konceptom digitalnega muzeja.