V SODELOVANJU Z MODERNO GALERIJO, LJUBLJANA
Kustosinje Zdenka Badovinac, Snežana Krasteva in Bojana Piškur
Umetniki: Marina Abramović, Jurij Albert, Nika Autor (v sodelovanju z Markom Bratino, Cirilom Oberstarjem in Jurijem Medenom (Obzorniška Fronta)), Jurij Avakumov, Jože Barši, Luchezar Boyadjiev, Geta Brătescu, Alexander Brener in Barbara Schurtz, Olga Černiševa, Čto delat, Lana Čmajčanin, Vuk Ćosić (v sodelovanju z Alexeyem Shulginom in Andreasom Broeckmannom), Goran Đorđević, Nuša in Srečo Dragan, Vadim Fiškin, György Galántai, Gorgona, Tomislav Gotovac, Ion Grigorescu, Marina Gržinić in Aina Šmid, Dmitrij Gutov, Jusuf Hadžifejzović, Tibor Hajas, Ibro Hasanović, Irwin, Sanja Iveković, Ilya in Emilia Kabakov, Vitaly Komar in Alexander Melamid, Aleksander Kosolapov, Jarosław Kozłowski, Katarzyna Kozyra, Oleg Kulik, Zofia Kulik, Andreja Kulunčić (v sodelovanju z Ibrahimom Ćurićem, Saidom Mujićem in Osmanom Pezićem), Vladimir Kuprijanov, KwieKulik, Laibach, Jurij Leiderman, Kazimir Malevič, Jerbosin Meldibekov, Jan Mlčoch, Andrej Monastirski, Ivan Moudov, Via Negativa, Neue Slowenische Kunst (NSK), Timur Novikov, OHO, Anatolij Osmolovski, Marko Pejhan, Dan Perjovschi, Tadej Pogačar, Darinka Pop-Mitić, Zoran Popović, Dmitrij Prigov, Franc Purg (v sodelovanju s Saro Heitlinger), Guia Rigvava, Józef Robakowski, Aleksander Roitburd, Mikola Ridnji, Arsen Savadov, Kalin Serapjonov, Nebojša Šerić?Šoba, Nedko Solakov, SOSka, Ilija Šoškić, Petr Štembera, Mladen Stilinović, Krassimir Terziev, Raša Todosijević, Slaven Tolj, Milica Tomić, Goran Trbuljak, Josip Vaništa, Sašo Vrabič, Vadim Zaharov, Dragan Živadinov z Dunjo Zupančič in Mihom Turšičem, Konstantin Zvezdočotov.
Muzej sodobne umetnosti Garage predstavlja Slovnica svobode /pet lekcij: dela iz zbirke Arteast 2000+, ki je bila zasnovana v tesnem sodelovanju z Moderno galerijo v Ljubljani. Na razstavi se z deli od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes predstavlja preko 60 umetnikov in umetniških skupin ali kolektivov.
Zbirka Arteast 2000+ je prva muzejska zbirka, ki se je oblikovala in nastajala s poudarkom na vzhodnoevropskih povojnih avantgardah v širšem mednarodnem kontekstu. Od ustanovitve leta 2000 je zbirka zaslovela po tem, da podaja obsežen pregled umetnosti v regiji in, kar je morda najpomembnejše, omogoča vpogled v skupne družbenopolitične problematike, ki so v ospredju dela umetnikov nekdanjih socialističnih držav, ter pri tem izrisuje, kako so se te države razvijale od šestdesetih let preko tranzicijskega obdobja v devetdesetih let do sedanjega konteksta globalnega neoliberalnega kapitalizma.
Izbor del iz zbirke vključuje umetnike z raznih kulturnih območij Vzhodne Evrope in nekdanje SZ in pripomore k razumevanju pogojev umetnostne produkcije, njenega zgodovinjenja in distribucije v regiji, ki jo opredeljuje skupni kontekst socializma. Bistveno pri razstavi je spoznanje, da je to, kar je združevalo različne kulturne prostore v tej regiji - skupne problematike, ki so se izoblikovale v nedavni preteklosti -, danes spet vse bolj aktualno. Kot nakaže že naslov, Slovnica svobode /pet lekcij izpostavlja vprašanja umetniške svobode in svobode posameznika tako v času socializma kot tudi po njegovem padcu, v času tranzicije, pa vse do danes.
Dela na razstavi so razvrščena v skupine petih odprtih »lekcij«, ki sestavljajo slovnico za strategije iskanja svobode, ter pri tem poudarjajo sposobnost umetnosti kot povezovalne sile, ki je zmožna najti skupne interese na antagonističnih straneh, in sicer predvsem v borbi proti skupnemu sovražniku, skritem v želji po dominaciji bodisi s strani ideologije, nacionalizmov ali kapitala. Nekatera dela se v tem smislu povezujejo s konkretnimi izkušnjami, kot je bila vojna na Balkanu v devetdesetih letih in kot so nedavni spopadi v Ukrajini.
Drugi poudarek Slovnice svobode /pet lekcij je ključna vloga, ki so jo odigrala mednarodna sodelovanja pri razvijanju umetniških praks. Na razstavi so izpostavljene povezave med vzhodnoevropskimi - še zlasti slovenskimi - in ruskimi umetniki v obliki osebnih in institucionalnih sodelovanj, ki so predstavljala pomembne platforme za razprave o skupnih perečih vprašanjih in intenzivno izmenjavo idej. Tudi sodelovanje med muzejem Garage in Moderno galerijo, ki nadaljuje to zgodovinsko tradicijo v sedanjosti, smo vzeli kot priložnost, da lokalnim in regionalnim umetnikom, s katerimi dela zbirka Arteast 2000+, omogočimo dostop do širšega občinstva.
Slovnica svobode /pet lekcij je druga v nizu razstav v Garage, ki proučujejo pomen zbiranja umetnin v odnosu do širših dejavnosti sodobnega muzeja, še zlasti s prepoznavo raznolikosti procesov delovanja zbirateljev in institucij. Serija razstav je nastala hkrati z oblikovanjem Garage Archive Collection, zbirke Arhiva Garage, z namenom spodbujanja javnih razprav, zastavlja pa vprašanje: če je muzej prostor hranjenja izkušenj, kakšni naj bodo relevantni pristopi k oblikovanju in predstavljanju zbirke?
Ob razstavi bo Garage marca 2015 izdal katalog, v muzeju pa bo organizirana tudi mednarodna konferenca, ki bo še razširila dialoge, vzpostavljene na razstavi.
O zbirki Arteast 2000+
Zbirka Arteast 2000+ je nastala leta 2000 na osnovi prepoznavanja nekaterih skupnih prioritet posamičnih prostorov nekdanjega socializma: na nujnosti oblikovanja drugačnih modelov kulturne produkcije, ki bi ekonomsko šibkejši regiji s slabše razvito kulturno infrastrukturo omogočili bolj enakovredno vlogo v kroženju idej in predstav v globalnem svetu, na potrebi po ustvarjanju alternativ dominantnim kanalom distribucije znanja, kar se predvsem kaže v drugačnih načinih zgodovinjenja, deljenju in uporabi skupnega znanja, ter na analizi travm lokalnih zgodovin regij, kjer so se še nedavno dogajale velike zgodovinske spremembe in ki predstavljajo nekatere ključne točke, pomembne za razumevanje umetniških praks tega območja. Leta 2011 je zbirka postala jedro novega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, ki deluje v sklopu Moderne galerije. Od nastanka zbirke do danes je bilo narejenih več razstav; te so predvsem poudarjale vlogo zbirke kot orodja za gradnjo simbolnega kapitala, ki bi omogočil bolj suvereno vlogo umetnosti in znanja Vzhodne Evrope v mednarodnih izmenjavah idej.
MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI GARAGE
Muzej sodobne umetnosti Garage je prostor, kjer ljudje, umetnost in zamisli soustvarjajo zgodovino. Zavod se z obsežnim programom razstav, dogodkov, izobraževanja, raziskovanja in založništva odziva na sodobne dogodke v ruski in mednarodni kulturi in s tem ustvarja priložnosti za javni dialog in za produkcijo novih del in idej v Moskvi. Jedro vseh dejavnosti je muzejska zbirka; ta je prvi ruski arhiv, ki se navezuje na razvoj ruske sodobne umetnosti od petdesetih let do danes.
Razstave muzeja Garage spodbujajo delovanje v umetnosti in kulturi ob raziskovanju aktualnih domačih in globalnih vprašanj. Izobraževanje v muzeju Garage je namenjeno publikam vseh starosti in s pionirskimi programi nagovarja tako družine kot strokovnjake. Založniška dejavnost muzeja Garage skrbi za prve objave pomembnih kulturnih besedil v ruskem prevodu in uvaja nove publikacije, ki se navezujejo na arhiv in razstave muzeja Garage, kot tudi na njegove druge dejavnosti. Terenske raziskave muzeja Garage vabijo strokovnjake k razvijanju novih pogledov na rusko umetnost in kulturo. Program štipendij muzeja Garage podpira mlade ruske umetnike in uvaja sklop dejavnosti, ki umeščajo ruske umetnike v svetovno umetnostno skupnost. Vse našteto prispeva k vlogi muzeja kot mnogostranskega središča umetnosti in kulture.
Zavod je ustanovila leta 2008 Daša Žukova. Danes se nahaja v začasnem paviljonu v parku Gorki, ki ga je posebej za Garage projektiral arhitekt Shigeru Ban. Leta 2015 se bo muzej preselil v svoj prvi trajni dom - v inovativno prenovljeni slavni paviljon iz šestdesetih let Letni časi v parku Gorki, ki ga je projektiral Rem Koolhaas.
Garage je neprofitni projekt fundacije IRIS Foundation.
Adam Abdalla / Molly Rowe
Nadine Johnson Inc.
Tel: +1 212 228 5555
Email:
adam@nadinejohnson.com /
molly@nadinejohnson.com
