MG+MSUM

6. TRIENALE SODOBNE UMETNOSTI V SLOVENIJI U3 | Ideja za življenje. Realizem in realno v sodobni umetnosti v Sloveniji
15. junij 2010 — 19. september 2010
#
#
#
#
#
#
#
#
#

Sodelujoči

Nika Autor, Jože Barši, Berko, Boks, BridA (Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica), Matija Brumen, Vesna Bukovec, Jasmina Cibic, Vuk Ćosić, Delavsko-punkerska univerza, Lojze Dolinar, Leon Dolinšek, Društvo za domače raziskave in Amir Muratović, Vadim Fiškin, Samo Gosarič, Tomislav Gotovac, Dejan Habicht, Irwin, Ištvan Išt Huzjan, Marco Juratovec, Jaša, Bogoslav Kalaš, Tine Kos, Tanja Lažetić, Vladimir Leben, Polonca Lovšin, Anja Medved, OHO, Borut Peterlin, Tihomir Pinter, Nikolaj Pirnat, Tadej Pogačar in P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti, Marko Pogačnik, Uroš Potočnik, Marjetica Potrč, radioCona (Irena Pivka, Brane Zorman), Sašo Sedlaček, SMALL BUT DANGERS (Mateja Rojc, Simon Hudolin-Salči), Slavko Smolej, Bálint Szombathy, Nika Špan, Miha Štrukelj, Matjaž Wenzel, Dunja Zupančič::Miha Turšič::Dragan Živadinov, Želimir Žilnik

 

Kustos Charles Esche

 

Letošnji, šesti U3 - trienale sodobne umetnosti v Sloveniji se posveča temu, kako umetniki različnih generacij danes razmišljajo o realnosti in realizmu. Njihova dela po eni strani upodabljajo realnost (kot v realizmu), po drugi strani pa se neposredno vključujejo v aktivnosti in odnose v realnem svetu. Razstava postavlja v ospredje umetniške pristope, ki predlagajo nove poglede na zgodovino, okolje, politična in družbena vprašanja, razmišljajo pa tudi o intimnih odnosih s skupnostjo, z družino in s prijatelji. Na splošno se dela ne osredotočajo na notranje življenje umetnikov, temveč na njihove odnose do zunanjih okoliščin.

 

Za realnost smo se odločili, ker odseva trenutno moč umetnostne scene v Sloveniji. Poleg tega poudarja kontinuiteto s tistimi umetniškimi praksami v Sloveniji, v katerih imajo pomembno mesto realizem in tehnike ter tematike zunaj tradicij larpurlartizma.
Prav zaradi tega so v letošnji U3 vključena tudi dela iz zbirk Moderne galerije, ki segajo v štirideseta leta 20. stoletja.

 

→  U3 blog

 

Realizem: kratka zgodovina
Vprašanje realizma je sprožilo nekatere od najbolj žolčnih debat med radikalci in konservativci v zadnjih stotih letih. Realizem Gustava Courbeta kot prvega modernega umetnika je šokiral meščansko občinstvo, ki je v slikarstvu hotelo videti lepoto in dramatičnost. Pozneje je modernizem opredeljeval boj med slikarji vsakdanjosti in ambicijami avantgarde, ki je iskala nove vizije novega sveta. V tistem času je realizem veljal za varnejšo, manj radikalno umetniško izbiro, vendar je vedno ohranil svojo vrednost kot neposrednejša oblika komuniciranja s širšim občinstvom kot abstrakcija ali konceptualna umetnost.

 

Socrealizem, ki se je razvil v Sovjetski zvezi, je po svojih doktrinah želel ustvarjati umetnost, ki bo razumljiva in navdihujoča za proletariat ter bo hkrati sredstvo, s katerim bo mogoče obvladovati neželena preizpraševanja in eksperimentiranja. Realizem in avantgarda sta se po vsej Evropi in drugod spopadala skozi vso dobo modernizma, ne da bi si eden od njiju izbojeval dokončno zmago. Razmah novih medijev, najprej v obliki umetniške fotografije, nato pa videa in digitalnih medijev, je z novo možnostjo ujetja podobe realnega in njene reprodukcije v umetniški obliki popeljal razprave o realizmu na novo raven. Fotografija je omogočila neposrednejši odnos do realnosti v okolici, kot je bil možen kdaj prej, medtem ko sta kolaž in pozneje digitalna obdelava ustvarila način potvarjanja teh navidezno neposrednih medijev beleženja.

 

 

Slovenski kontekst
Od leta 1989 sta se realizem in »realno« nekako ponovno uveljavila, in to ne le v smislu ustvarjanja podob in upodabljanja realnosti. V zadnjih dvajsetih letih so umetniki neposredno posegali v razmere v svoji okolici ali pa so te razmere in odnose med ljudmi nespremenjene prestavljali v galerije in muzeje, le poimenovali so jih umetnost. To prepletanje z realnim je še zlasti opazno v slovenskem kontekstu, v katerem ima celo daljšo zgodovino, saj sega do začetkov NSK-ja. Tu so umetniški projekti - od tehnik čezmerne identifikacije do ustanavljanja samoorganiziranih institucij nekje na pol poti med realnostjo in fikcijo - na novo pisali zgodovino ali se bojevali za spremembo družbenih razmer.

 

V Sloveniji imajo umetniki celo dostop do vrhov medijske in politične moči, kar je v Evropi povsem izjemno in jim občasno omogoča celo neposredno poseganje v sistem. Medtem ko so nekatera dela nedvoumno politična, pa so druge akcije izvedene z igrivo nespoštljivostjo, ki hkrati očara in vzbuja politično zavedanje. Gre za neki poseben smisel za absurdno, ki izziva stanje stvari in retoriko državne in institucionalne identitete. Ta humor zaobjema tako izdelavo predmetov kot upodabljanje ljudi in družbenih institucij. V tem okolju so družbene intervencije lahko neposredne, ne da bi izgubile kritično distanco, kar vidimo, lahko vzamemo resno, realizem pa si dovoli hkrati komentirati realnost in jo dokumentirati.

 

Jedro razstave predstavlja majhen, eklektičen izbor zgodovinskega realizma, ki ga najdemo v zbirkah Moderne galerije, dodali pa smo mu filma Tomislava Gotovca in Želimirja Žilnika, najpomembnejših jugoslovanskih filmskih ustvarjalcev v tem žanru. Potem ko s tem opredeli obstoj zgodovin realizma na Slovenskem, se razstava ozre k sodobnim umetniških delom, ki reflektirajo tako različne vsebine, kot so strankarska politika, notranjščine domov in umetnostna izobrazba, in to na igriv način, ki je skupen vsej razstavi.

 

Prav zanimivo je, da so te teme, ki sicer umetnike privlačijo same po sebi, pogosto tudi izgovor, da se ti družijo in delajo skupaj na načine, ki morda odražajo izgubo občutka kolektivnosti v pokomunističnem času ne le tukaj, ampak povsod po nekdanji Zahodni in Vzhodni Evropi. S tem ta razstava, Ideja za življenje, postaja raziskovanje nekega splošnejšega stanja znotraj določenega državnega okvira. Ali lahko umetniki, s tem da razmišljajo o svetu okoli sebe in nam ga neposredno pokažejo, ustvarijo pogoje, v katerih bodo zamisli o skupnem življenju in delu dobile nov zagon za prihodnost?

 

Charles Esche je direktor muzeja Van Abbemuseum v Eindhovnu in teoretik sodobne umetnosti, kustos razstav in bienalov, pisec in urednik številnih publikacij.

 

 

- -

 

Spremljevalni program ob razstavi

Novinarska konferenca: ponedeljek, 14. 6., ob 11.00, avditorij Moderne galerije
Odprtje razstave: torek, 15. 6., ob 20.00

 

Ponedeljek, 14. 6.
Bálint Szombathy, risanje Nogometogramov, kavarna Moderne galerije
14:00 Nizozemska-Danska
16.00 Japonska-Kamerun

 

Torek, 15. 6.
13.00 - 14.00 Samo Gosarič, Hodi performans
(rekonstrukcija akcije Vojina Kovača Chubbyja Hoja v pižami po ljubljanskih ulicah, 1967)
Hribarjevo nabrežje med leseno brvjo in Šuštarskim mostom
Bálint Szombathy, risanje Nogometograma Slonokoščena obala-Portugalska
17.00-20.30 radioCona: Pogovori na http://www.cona.si/radio
(spletno oddajanje, prispevke pripravljajo: Miha Colner, Petja Grafenauer, Jurij Krpan, Dunja Kukovec, Tevž Logar, Jasmina Založnik)
20.30 Bálint Szombathy, risanje Nogometograma Brazilija?Severna Koreja
22.00 Jaša, otvoritveni performans Leftfinger, skupina Ljud in Punce

 

Sreda, 16. 6., avditorij Moderne galerije
14.00 Anja Medved in Nadja Velušček, projekcija filma Trenutek reke / Il tempo del fiume, 2010 (produkcija Kinoatelje)
15.00 Jože Barši, Komentar
16.30 Samo Gosarič, Hodi performans
(predavanje-demonstracija akcije skupine OHO: Urbani teater Beograd, 1969/Vaja s piščalko na ljubljanskih ulicah, 1969)
18.00 Nika Autor, projekcija filmov in pogovor
Razglednice, 09' 23'', PAL DVD, barvni, 2010 (v sodelovanju s KINO!, IRZU)
Poročilo o stanju prosilcev za azil v Republiki Sloveniji, januar 2008-avgust 2009, 36' 22'', PAL DVD, č-b, 2010 (v sodelovanju s KINO!, IRZU in Majo Cimerman)
V pogovoru po projekciji bodo sodelovali:Jurij Meden, Borut Vogelnik, Sergej Kapus in Nika Autor.
20.00 >Projekt BOKS<
Predstavitev projekta s točkami: vzvod za projekt; osnovna ideja BOKSA; vsebina; cilji projekta; program BOKSA; struktura projekta; uporabljeni prijemi; trenutna faza projekta. Projekt bodo predstavili: Nika Autor, Staš Kleindienst, Anže Novak, Jovita Pristovšek, Tjaša Pogačar Podgornik, Andrej Škufca, Tomaž Lešnjak in Blaž Murn. Predstavitvi bo sledil pogovor z dekanom ALUO-ja, Bojanom Gorencem, in poslušalci.

 

Četrtek, 17. 6.
12.00 Charles Esche: javno vodstvo po razstavi
15.30 Charles Esche: predstavitev muzeja Van Abbemuseum v Eindhovnu, avditorij Moderne galerije
Delavsko-punkerska univerza, Šola teorije umetnosti, avditorij Moderne galerije
Program šole na povezavi: http://www.sozd.si/tank/node/335
17.00 Primož Krašovec: "Umetniška kritika in zgodovina"
18.00 Maja Breznik: "Zadnja ideološka trdnjava"
19.00 Marko Jenko: "Nema priča: o telesu in vsesplošni agoniji"

 

12.00 - 21.00 radioCona- spletno oddajanje celotnega otvoritvenega programa, sreda 16.6. in četrtek, 17. 6. na http://www.cona.si/radio

 

POLETNA MUZEJSKA NOČ
Sobota, 19. 6. 2010
10.00 - 24.00
Moderna galerija, Ljubljana

10.00 - 18.00
Kiparska delavnica za vse generacije, ploščad pred Moderno galerijo

10.00 - 24.00
Kaj si misliš ? Interaktivni projekt za obiskovalce, centralna dvorana Moderne galerije

11.00 - 12.00
"Zajtrk na travi"
Pogostitev na zelenici pred galerijo

16.00 in 18.00
Kako so se selile naše zbirke, projekcija v avditoriju Moderne galerije
Restavriranje umetniških del, delavnica za otroke

20.00 in 21.00
Kako so se selile naše zbirke, projekcija v avditoriju Moderne galerije

U3 - 6. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji
Ideja za življenje. Realizem in realno v sodobni umetnosti v Sloveniji

10.00 - vodstvi v slovenščini in angleščini

12.00 - Delavnica "snapshota" z Dejanom Habichtom, fotografom Moderne galerije in sodelujočim na U3 (za otroke od 7 let naprej, zaželeni fotoaparati)

15.00 - vodstvi v slovenščini in angleščini

17.00 - vodstvi v slovenščini in angleščini

18.00 - 19.00 - RadioCona POGOVORI - delavnica, Irena Pivka in Brane Zorman
Vodstvo po razstavi, ki ga pripravijo obiskovalci. Dobrodošli ljubitelji
sodobne umetnosti, ki radi govorijo!

19.00 - vodstvi v slovenščini in angleščini

Ves dan do 24.00
Jaša in Ljud, performansi,
Proti večeru
Čao Portorož in Leftfinger, koncert

 

Četrtek, 24. 6.
Delavsko-punkerska univerza, Šola teorije umetnosti, avditorij Moderne galerije
17.00 Ciril Oberstar: "Marxovi vampirji"
18.00 Andreja Kopač: "Neustrašni ples"
19.00 Miklavž Komelj: "Fernando Pessoa v partizanskem taboru"
20.00 Maja Krajnc: "Novi jugoslovanski film: črna motnja?"

 

Sobota, 3. 7. 2010

Program Šole teorije umetnosti, DPU
17h: Owen Hatherley: "Out of art into life"
18h: Douglas Murphy: "Architecture, 'avant-gardes' and failure"

 

Nedelja, 4. 7. 2010

11.00 - javno vodstvo, po razstavi bo vodil kustos Moderne galerije IGOR ŠPANJOL

 

Program Šole teorije umetnosti, DPU
12h: Damir Arsenijević: "Towards a politics of unbribable life"
13h: Marko Kostanić: "Between description and prescription"

 

DRAGAN ŽIVADINOV
predstavitev projekta Orbitalna akademija::Kardinalni nevron, 2010

Četrtek, 9. 9. 2010, ob 18.00
Vabimo vas na predstavitev projekta Orbitalna akademija :: Kardinalni nevron, 2010, ki ga bo imel Draga Živadinov v četrtek, 9. septembra ob 18. uri v prostorih razstave Ideja za življenje. Realizem in realno v sodobni umetnosti v Sloveniji - U3. Postavitev je svojevrsten muzej v muzeju, navezuje pa se na projekt v Vitanju, kjer je urejena spominska soba, posvečena raketnemu inženirju Hermanu Potočniku Noordungu. Projekt revitalizacije kulturnega doma Vitanje v Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je na dobri poti, da postane realnost. Ključni dokumenti iniciative, ki je povezala pomembne slovenske kulturne ustanove, so bili podpisani v tej dvorani med razstavo.