Odprtje: 27. junij 2025 ob 20:00

Kustosinja: Alina Şerban

Razstava Pesmi za lepšo prihodnost, zasnovana kot niz filmskih prizorov, ki se vrtijo okoli teme dela in sledi zgodovinskih vplivov na družbenopolitično okolje v vzhodnoevropskih družbah po padcu berlinskega zidu, je prva obširnejša predstavitev umetniške prakse Mateija Bejenaruja v Sloveniji. Potem ko se je konec osemdesetih let 20. stoletja v Romuniji izšolal za inženirja, se je Bejenaru v začetku devetdesetih let odločil za študij umetnost in postal prepoznaven glas generacije, ki se je oblikovala v negotovem ozračju prihajajočega kapitalizma.

Razstava v naboru del od tistih iz srede devetdesetih let do nedavnih sledi umetnikovemu dolgotrajnemu posvečanju ljudem in krajem ter pri tem poudarja njegov tako situacionistični kot poetični pristop k ustvarjanju večplastne podobe začetka postkomunizma in konkretnih neuspehov ter najrazličnejših sprememb, do katerih prihaja v življenju na vzhodu. V instalacijah, dolgoročnih fotografskih projektih in filmskih esejih umetnik podaja intimen pogled na razmere v današnjem svetu. Njegova dela obujajo intenzivna občutja upanja, negotovosti in obžalovanja, ki jih doživljajo posamezniki zaradi neenakopravnih družbenih mehanizmov, ki jim povzročajo stiske v vsakdanjem življenju, in obravnavajo tipične teme vzhodnoevropskih družb: brezposelnost po propadu nekdanjih industrijskih sektorjev in posledične prisilne menjave poklica, nezakonite migracije in gospodarsko mobilnost.

Velike fotografske slike, del serije Med dvema svetovoma (2009–v trajanju), v prvem prostoru dokumentirajo tehnične muzeje, znanstvene laboratorije, javne prostore in tovarne v Romuniji ter podajajo nazoren in nedvoumen komentar o upadanju obsega znanstvenih raziskav po padcu komunizma. Inherentna napetost teh podob izhaja iz njihovega skrajnega realizma in dodelanega snemalnega kota, ki ostaline preteklosti včasih spremeni v nenavadne predmete, pripadajoče neki daljni prihodnosti.

V filmskem eseju Od daleč (2009) v drugem prostoru umetnik ustvari mojstrski portret osamljenosti, ki odraža družbeni pojav mobilnosti delovne sile. Ta prizadene ženske vseh starosti, v glavnem iz podeželskih okolij ali manjših mest, kjer so nekoč delovale različne industrije. Film pripoveduje zgodbe Romunk, ki delajo kot negovalke starejših v tujini, in prikaže njihova občutja odtujenosti in negotovosti.

Pomembno vlogo v Bejenarujevem umetniškem pristopu igra odnos, ki ga vzpostavi s svojimi subjekti. Če si njegove fotografije pozorno ogledamo, ugotovimo, da segajo preko običajnih okvirov dokumentarnih podob, saj parametre upodobitve določa etična dimenzija njegove družbeno-umetniške prakse. Izbor del iz serije M3: delo, spomin, gibanje (2008–v trajanju) v tretjem prostoru podaja pronicljivo refleksijo o družbeni krizi, ki so jo povzročili radikalni premiki v postkomunističnih družbah.

Zadnji prostor na razstavi nas popelje na čustveno in lucidno popotovanje z deli, ki razširjajo meje umetnosti in združujejo osebna srečanja s kolektivnimi izkušnjami, prevedenimi v konceptualna raziskovanja, ki se izražajo v obliki javnih akcij (Alexandru cel Bun, 1994), umetniških situacij (Išče se Caslav, 2007), filmskih esejev (Maersk Dubaj, 2007), alternativnih zemljevidov (Turistični vodič, 2005–2007), prevelikih oblačil (Povečana oblačila, 2005) in zborovskih skladb (Pesmi za lepšo prihodnost, 2010). Pripovedi, ki jih tu ustvarja Bejenaru, se nanašajo na zapleteni teren zgodovine in spomina, na krhki status človeških geografij v še vedno rastočem globalnem sistemu in ne nazadnje na vse manjše možnosti posameznikov za lepšo prihodnost.

Znan po svojih performansih, filmskih esejih in dokumentarni fotografiji je Matei Bejenaru eden najvidnejših predstavnikov romunske sodobne umetnosti. Po študiju inženirstva v poznih osemdesetih letih in nadaljnjem študiju umetnosti v devetdesetih je pomembno prispeval k oživitvi lokalne in regionalne umetniške scene z ustanovitvijo Bienala sodobne umetnosti Periferic (1997–2008) v Iașiju, Romunija. Sodeloval je pri vzpostavitvi različnih institucionalnih pobud, med drugim združenja Vector, ki podpira lokalno nastajajočo sodobno umetnost, ter Centra za sodobno fotografijo v Iașiju (2015). Trenutno poučuje fotografijo in video na Univerzi za umetnost George Enescu v Iașiju, predava pa tudi v mednarodnem prostoru. V letih 2011–2012 je bil gostujoči profesor na Univerzi Québec v Montrealu, Kanada.

V svoji umetniški praksi Bejenaru raziskuje vpliv globalizacije na delovno silo v postkomunističnih državah ter na hitro spreminjajoče se miselnosti in življenjske sloge. V zadnjih projektih se osredotoča predvsem na materialnost fotografskega medija in politiko reprezentacije v dokumentarnem formatu. Z uporabo analogne tehnologije obravnava fotografski proces kot sredstvo za razumevanje krize edinstvenosti umetniškega dela in vprašanja umetniške zavezanosti. Njegova dela so bila med drugim predstavljena na razstavah: Bienale oblikovanja, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana (2024), Central European House of Photography, Bratislava (2023), festival EUROPALIA (2019), BOZAR, Bruselj (2018), Art Encounters bienale, Temišvar (2015), Atenski bienale (2013), Tajpejski bienale (2008), Tate Modern, London (2007), Thyssen-Bornemisza Contemporary Art (2006), Tiranski bienale (2003).

Alina Șerban je umetnostna zgodovinarka in pisateljica, soustanoviteljica organizacije Institute of the Present v Bukarešti ter ustanoviteljica založniškega programa P+4 Publications. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na zgodovino razstav, nelinearne historiografije povojne vzhodnoevropske umetnosti ter njihove specifične teoretske in družbene kontekste, na ustne zgodovine in umetniške arhive. Njena besedila so objavljena v različnih revijah, publikacijah in katalogih, med drugim v zborniku Art and Theory of Post-1989 Central and Eastern Europe: A Critical Anthology (MOMA in Duke University, 2018). Je prejemnica štipendije nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo, Ljubljana (2022). Med njene nedavne projekte sodita publikacija PARKOUR. Laurențiu Ruță, Discovery Is the Main Thing (2024) in razstava Performing 89. States of Disillusion (2023).

S podporo