France Kralj se je rodil v Zagorici na Dolenjskem in otroštvo preživel v podeželskem okolju. Nato je študiral na Dunaju in v Pragi ter se ob povratku v Slovenijo preselil v Ljubljano, kjer si je v dvajsetih letih 20. stoletja ustvaril družino.

Prav njegova otroka, hčerko Milico in sina Zlatka, najdemo na sliki Kmečki in mestni otroci (Portreti rodbinskih otrok), enem od Kraljevih del z značilno kmečko in družinsko tematiko. Slikar je upodobil pet otrok, ki jih je z napisi poimensko označil, in jih postavil pred domačijo, v kateri je tudi sam preživel otroška leta.

Čeprav naslov nakazuje otroško tematiko, pa nas upodobitve podeželskih deklet presenetijo. Njihovi obrazi so ekspresivno starikavi, zgubani in prestari za otroška telesa. To so otroci, naslikani kot odrasli, ki z resnimi pogledi nemo nagovarjajo gledalca. Njihova sključena drža, ponošene obleke ter bose ali v zdelane čevlje obute noge pričajo o otroštvu, ki je vse prej kot brezskrbno. Delo na polju in skrb za mlajše sorojence so bile njihove vsakdanje naloge in tudi France Kralj je podobno izkušnjo opisal v svoji avtobiografiji Moja pot.

Socialne razlike med otroki še bolj poudarja kontrast med umetnikovima otrokoma in njunimi sestričnami. Zlatko in Milica sta odeta v nova oblačila, delujeta mlajša in manj utrujena, njuna otroškost pa je še dodatno izpostavljena – namesto dela na polju se igrata in ustvarjata, kar simbolizira risalni blok v Miličinih rokah.