France Kralj je eden ključnih predstavnikov slovenske umetnosti med obema svetovnima vojnama, dejaven na področjih slikarstva, kiparstva, grafike in risbe. Njegova zgodnja dela odražajo vplive umetnosti, ki jo je spoznal med študijem na Dunaju; zaznamuje jih svojevrsten ekspresionizem, prežet s filozofsko in čustveno globino z mero abstraktnosti.

Družinski portret predstavlja Kraljev prehod k slikarstvu t. i. nove stvarnosti. V ozadju vidimo umetnika, ki po opravljenem delu zapušča atelje, v ospredju pa stoji dvojna podoba njegove žene in hčere – enkrat kot živa modela, drugič kot kiparska dvojica. Kompozicija je vizualno razdeljena na dva dela, kar poudarja tudi vsebinsko dvojnost. Po eni strani slika prikazuje zasebni družinski prizor, pri katerem bi pričakovali občutek topline ali intimnosti med liki, a tega ne zaznamo. Po drugi strani pa vidimo, da je portret v resnici bolj upodobitev kiparja kot upodobitev slikarja. V ospredju je namreč njegovo dokončano kiparsko delo, ki prikazuje ženo in otroka. Prav v teh poudarkih se verjetno še najnazorneje kaže eden ključnih principov nove stvarnosti: poudarek na objektivnosti in predmetnosti, izpostavljen s plastičnostjo in voluminoznostjo figur, ter s tem odmik od simboličnih poudarkov, s tem pa tudi od umetnikovega zgodnjega ekspresionističnega izraza.

Družinski člani so mu kot modeli pogosto služili tudi v drugih delih. V naslednji dvorani si lahko ogledate še sliki Kmečki in mestni otroci (Portret rodbinskih otrok, 1931) in Moja žena z beneškim ozadjem (Spomin na Benetke, 1932).