Čipkarica oz. Portret Štefke Batičeve je značilno ekspresionistično delo slikarja Vena Pilona. Naslikal ga je v obdobju med letoma 1922 in 1928, ko je deloval v domači Ajdovščini, ki je po Rapalski pogodbi pripadla Kraljevini Italiji. Pilona je močno zaznamovala izkušnja prve svetovne vojne – kot avstro-ogrski vojak je vojno končal v ruskem ujetništvu, nato pa se je izpopolnjeval na umetniških akademijah v Pragi, Firencah in na Dunaju.

Po vrnitvi v Ajdovščino se je poleg slikanja krajin in tihožitij posvetil tudi portretiranju družinskih članov, prijateljev in someščanov. V to serijo sodi tudi portret, na katerem je upodobil svojo prijateljico, Štefko Batič. V rokah drži trak čipke, atribut svojega poklica, čeprav – kljub naslovu slike – ni bila čipkarica, temveč prodajalka tekstilnih izdelkov.

Umetnik jo je umestil v temačen, skoraj utesnjen prostor, ki s temno bravo sili vanjo, zaradi česar dobimo občutek, da se njeni lasje in obleka skoraj stapljajo z ozadjem. Iz te mračnosti izstopajo le svetli obraz, vrat in roke, pri čemer so njene velike, brezizrazne oči in elegantno iztegnjeni prsti še posebej izraziti ekspresionistični poudarki. Ekspresivno deformirane oči verjetno nosijo težo travmatičnega povojnega časa, roke pa so, tako kot pri drugih Pilonovih portretih, skoraj samostojna portretna študija. Povsem drugačne oblike so denimo pri sosednjem portretu njegove sestre Milke ali pri upodobitvi skladatelja Marija Kogoja, ki visi v naslednji dvorani.

Leta 1926 je Pilon prvič odpotoval v Pariz, in to je pomembno zaznamovalo njegov opus. Med drugim se je tam aktivneje posvetil fotografiji, njegovo slikarstvo pa je pod vplivom francoske umetnosti dobilo svetlejšo barvno paleto, kar je vidno na sliki Na bregu Seine (1926).