Spomenik žrtvam nemške okupacije, Trg Szabadság, Budimpešta, Foto: Szilas
ROK ZA PRISPEVKE: 16. FEBRUAR
Vabimo vas k oddaji prispevkov za sodelovalni raziskovalni projekt Pisanje/brisanje: spomeniška politika v posocialističnem času, ki sta ga zasnovala Fokus Grupa in Gal Kirn in ki preučuje oblike tako dlje trajajočih kot novih revizionizmov, razvidnih iz javnih spomenikov v času, ki ga zaznamujejo naraščajoče napetosti in militarizacija. Naš cilj je dokumentirati in analizirati spomenike, ki rehabilitirajo ali slavijo lokalne kolaboracioniste, profašistične ideologije in osebnosti ter nacionalistične pripovedi v posocialističnem času.
Vaši prispevki nam bodo pomagali oceniti obseg in razpon tega dogajanja ter obravnavati ključna vprašanja o spomeniški politiki v sedanjosti. Izbrani primeri bodo podlaga za širšo dolgoročno iniciativo kartiranja, ki bo predstavljena v okviru projekta Pisanje/brisanje: spomeniške politike v posocialističnem času na razstavi (Ne)enake geografije. Politike spomina, moči in odpora v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v Ljubljani. Veseli bomo prispevkov raziskovalk_cev, zgodovinark_jev, umetnic_kov in lokalnih prič teh transformacij.
Iščemo starejše in nove profašistične ali nacionalistične spomenike, ki rehabilitirajo ali slavijo fašistične osebnosti in kolaboracioniste. Pojem spomenika obravnavamo v širšem pomenu, torej nas zanimajo tudi izrazito opazni javni vizualni elementi, kot so stenske poslikave ali napisi na spomenikih, ki izražajo nasprotovanje. Vabimo vas, da z nami delite študije primerov, slike, povezave ali opise spomenikov, ki poudarjajo politični in spomeniški revizionizem v javnih prostorih.
Če želite oddati študije primerov, sledite tej povezavi do spletnega obrazca. Pri dodajanju svojega prispevka lahko ostanete anonimne_i z izbiro te možnosti na obrazcu. Dodali bomo tudi nekaj primerov, ki smo jih zbrali pri našem prejšnjem sodelovanju z naslovom Kartiranje revizionističnih spomenikov.
Izbrani primeri, oddani do 16. februarja, bodo vključeni v zemljevid ob odprtju razstave (Ne)enake geografije v +MSUM-u v Ljubljani. Poznejše prispevke bomo pregledali in dodajali na fizični zemljevid v muzeju v rednih časovnih presledkih. V naslednjih pozivih bomo kartirali druge komemorativne prakse. Izbrane študije primerov bodo predstavljene na spletu in na razstavi v +MSUM-u.
Če želite dodatne informacije o projektu, nam lahko pišete na mail@fokusgrupa.net.
Ko je socializem v Evropi propadel po letu 1989, sta nekdanji vzhodni blok in Jugoslavija doživela val zgodovinskega revizionizma in spomeniškega ikonoklazma, katerih tarča so bili predvsem z antifašistično, socialistično in sovjetsko preteklostjo povezani spomeniki in kolektivni spomin. Kljub heterogenosti socialističnih zgodovin je prav eden osrednjih stebrov Evrope po drugi svetovni vojni, protifašistični boj in njegova dediščina, zaskrbljujoče postajal vse bolj podvržen obsežni reviziji: včasih so ga brisali ali počasi pozabljali, včasih pa celo enačili s fašizmom. Projekt Pisanje/brisanje: spomeniška politika v posocialističnem času izhaja iz predpostavke, da teh sprememb niso občutili in izvajali samo v posocialističnih državah, ampak tudi v državah, ki so postale znane kot nekdanji Zahod. Poleg tega je na Zahodu obstajala vrsta držav, ki so še ohranjale (pro)fašistične spomenike.
Zgodovinski revizionizem lahko zasledimo v različnih komemorativnih strategijah: od uničevanja obstoječih partizanskih, socialističnih in sovjetskih spomenikov do spreminjanja njihovega pomena z nadomeščanjem originalnih simbolov, od postavljanja spomenikov do narodne sprave, ki enači fašiste in antifašiste, do postavljanja spomenikov v čast fašistom in lokalnim kolaboracionistom. V zadnjem desetletju je trend enačenja fašizma in komunizma dosegel vrhunec in zelo različne izkušnje in politične institucije so postale povsem zamegljene, razlike pobrisane. Javni razpis za vseevropski spomenik žrtvam totalitarizma v Bruslju predstavlja enega najbolj jasnih in morbidnih simptomov take politike enačenja. V odgovor na nevarno relativizacijo fašizma smo pred nekaj leti zasnovali raziskovalni projekt za klasifikacijo in analizo teh trendov Zemljevid revizionističnih spomenikov (2018). Nekaj let po tej raziskavi lahko svoje prvotne ugotovitve potrdimo: drugo za drugim si sledijo desničarska avtoritarna osvajanja oblasti, spremljamo normalizacijo nasilja in vojne, medtem ko se antifašizem ignorira, napada ali še dodatno degradira. Pri tem da sta danes antifašistična politika in spomin bolj potrebna kot kdaj koli prej.
Prepričani smo tudi, da je tudi koncepcija antifašizma potrebna resnejšega obravnavanja, saj se tudi tega romantizira ali zlorablja, kar še dodatno slabi antifašistično dediščino. Medtem ko avtokratski voditelji, kot je Vladimir Putin, kooptirajo in nacionalizirajo antifašizem v »veličastno rusko zgodovino« kot pretvezo za vojno hujskaštvo in ozemeljsko širitev, smo v Evropi priča ponovnim pozivom k odstranjevanju antifašističnih in z drugo svetovno vojno povezanih spomenikov ali pa k zmanjševanju te spominske dediščine. Zdi se, da se večina uradnega spomina na drugo svetovno vojno ukvarja s holokavstom in sovjetsko okupacijo/osvoboditvijo. Obenem se s premikanjem geopolitičnih okvirov čedalje večje opravičevanje evropske kolonialne preteklosti in zapiranje meja srečuje tudi z ostrimi zahtevami po dekolonialni pravičnosti, tj. pravičnim prevrednotenjem zgodovinskih narativov v javnih prostorih.
Z odzivom na naš razpis za prispevke postanete del naše raziskave teh in drugih perečih realnosti. Pošljite svoje študije primerov revizionističnih spomenikov prek spletnega obrazca tukaj.
Solidaren pozdrav,
Fokus Grupa & Gal Kirn
