Sanjalo se mi je o Borisu. Sedel je v sprejemnem prostoru vaše ordinacije in mi rekel: »Danes je razpoložen, saj pripravlja študente na tekmovanje.«
In padlo mi je v oči, da medtem ko sem jaz čakal nate, si ti živel svoje življenje. Jaz sem v tvoji ordinaciji, in ja, si razpoložen, vendar ne zaradi študentov ali tekmovanja, ampak ker sem tam jaz. Bil si tako lep, s tistimi širokimi rameni in bicepsi, ki so se napenjali, ko si prekrižal roke pod prsmi in vtaknil dlani pod pazduhe.
Zbudil sem se v solzah, takšnih, ki sprožijo hlipanje ... In vendar tako redko tečejo. Kakšna solza tu in tam, iz sanj, a v resnici si odšel in te zame več ni. Za vedno. – Dante Buu
(Dante Buu, “KB | Open Window, Dante Buu”, 2021, Künstlerhaus Bethanien, dostopno na: https://www.bethanien.de/en/exhibitions/open-window-9/)