V mnogih državah govorijo o priseljencih kot o tistih, ki »nam odžirajo kruh« – kruh kot simbol obstoja, celo preživetja. Jemljejo nam službe, poročajo se z našimi fanti/dekleti, nepravično nam odvzemajo naše mesto. Glavna teza je, da ni dovolj kruha, dela, fantov/deklet, krajev itd. – priseljenci NAM jemljejo nekaj, česar nam že tako ali tako primanjkuje. Tovrstna ksenofobija je razširjena, zlasti v desničarskih vladah, kot opravičilo za sovraštvo. Performans je bil sestavljen iz dobesednega izvajanja tega, kar pravi izraz: drugim odžirati kruh. Kruh, narejen v Franciji.

Francoski kruh, a na povsem drugi ravni, kot referenca na delo drugega umetnika. Preoblikovala sem kruh, podoben tistemu, ki ga je Santiago Serra uporabil v svoji akciji 90 cm Bread Cube. Pojedla sem ga v javnosti med odprtjem razstave v Grand Palaisu v Parizu. Občinstvo mi ni smelo vzeti kruha. Na moje presenečenje so me obiskovalci precej agresivno napadli. Svoj kruh sem branila z vso močjo, ne da bi kadarkoli pogledala k občinstvu. – Maja Bajević
(Maja Bajević, “I’m Eating Somebody Else’s Bread”, b.d., majabajevic.com, dostopno na: https://majabajevic.com/im-eating-somebodys-elses-bread/)