Razstava Zgodba o Gazi ostaja je na ogled v vhodni avli Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.
Razstavo je pripravil Palestinski muzej.
ZGODBA O GAZI OSTAJA
Razstava Zgodba o Gazi ostaja zajema več tem, ki osvetljujejo osrednje vidike zgodovine Palestine in palestinskega vprašanja. Ponuja vpogled v zgodovino in geografijo Palestine ter sledi njeni podobi v svetovni domišljiji skozi stoletja. To vključuje Palestino pred današnjimi mejami in načrtom razdelitve v okviru britanskega mandata do njene sedanje realnosti: njenega razdrobljenega zemljevida in sprememb, ki sestavljajo zgodovino Gaze od časov Kanaancev, Rimljanov in križarjev vse do današnjih dni.
Razstava nato prikaže zgodovino obsežnih vojn, ki so opustošile to ozemlje; vojn, ki so izhajale iz političnih in gospodarskih ambicij velikih sil po njenih naravnih virih in kulturni dediščini. Slednje je razvidno tudi iz tatvin arheoloških predmetov, ki sta jim bili Palestina in zlasti Gaza izpostavljeni od obdobja britanskega mandata do današnjih dni. Politične posledice teh vojn se odražajo v vsakodnevnih dogodkih, ki zaznamujejo življenja avtohtonega palestinskega prebivalstva v številnih pobojih in sistematičnem etničnem čiščenju od leta 1948 do sedanje genocidne vojne proti Gazi.
Razstava prikazuje sumood (neomajnost) palestinskega ljudstva, saj v ospredje postavlja njegovo kulturno in umetniško dediščino ter večplastne izraze njegovega odnosa do zemlje in zakoreninjenosti v njej. Živahen del te dediščine predstavlja tudi razvoj glasbe, ki posnema izjemno navezanost na deželo, ki jo naseljujejo že stoletja. Palestinci so glasbo preoblikovali v ritme za ljudski ples in dabkeh (levantinski ljudski ples), katerega korake navdihuje večstoletna dediščina, ki se začne z zemljo in konča z njo. Na tej poti so se rodili tatreez (vezenine) in thobes (tradicionalne obleke) kot jezik ljubezni, ki ponosno izraža podobe zemlje z motivi cipres, vrtnic in pšeničnih klasov. Ta obrt je le del živahne vizualne umetnosti, ki so jo Palestinci ustvarili z zemljo in njenimi naravnimi pokrajinami ter zanjo. Druga razsežnost, ki jo raziskujemo, je vzpon in padec kinematografije v Gazi od petdesetih let prejšnjega stoletja do danes.
Razstava obravnava tudi kmetijsko zgodovino palestinske zemlje v Gazi od časov Kanaancev do današnjih dni ter prikazuje najbolj znane kmetijske prakse in obdelovalne površine v Gazi. Gojenje vrtnic in njihov izvoz je tema, s katero razstava obravnava to, kar je bilo nekoč dolga leta vir preživetja Palestincev v Gazi. Ta presenetljiva trgovina je bila zatrta zaradi okupacijske izolacije območja Gaze in odtrganja od naravnega okolja. To je bilo uničujoče, saj so rože umirale na mejnih prehodih in niso nikoli prečkale kontrolnih točk.
Na vrhuncu tega zgodovinskega obdobja, ko se pokol še naprej stopnjuje v krutosti in krvavosti, razstava dokumentira vrsto brutalnih vojn za Palestino: od Balfourjeve deklaracije in britanskega mandata preko Nakse leta 1967 ter prve in druge intifade. Dokumentira tudi vrsto agresivnih izraelskih napadov na Gazo in vojn od leta 2000, ki so se končale s prevladujočo genocidno vojno. Pri tem pokaže posledice blokad, obleganja in vojne, in sicer lakoto, ubijanje in razseljevanje več kot dveh milijonov Palestincev v Gazi, ki se iz trenutka v trenutek še vedno soočajo s smrtjo. O vojni pripoveduje v jeziku tistih, ki so jo doživeli, jeziku, ki je temelj sugestivnih zgodb in pričevanj otrok, žensk in moških, ki so izgubili svoje najdražje.
Druga tema razstave je kolonialna pristranskost mednarodnega prava v korist Izraela. To zajema tudi uporabo pravice veta Združenih držav Amerike v Varnostnem svetu na vsako resolucijo v zvezi s Palestino in Izraelom ter vpliv tega na pravico palestinskih beguncev do vrnitve in pravico do samoodločbe. Posledica tega je pomanjkanje palestinskega zaupanja v sposobnost mednarodnega prava, da uresniči pravico. Razstava poudarja, kaj se je razcvetelo namesto tega: trajno upanje, ki izhaja iz svetovnih solidarnostnih gibanj od dvajsetih let prejšnjega stoletja do danes in ki je okrepilo palestinsko vztrajanje pri pravici do življenja. Poudarja tudi vlogo gibanja za bojkot, dezinvesticije in sankcije (BDS) ter potrebo po politični in gospodarski izolaciji in sankcioniranju Izraela.
V zadnjem delu razstava zavzame stališče in odločno poudari pomen razumevanja palestinskega vzroka za zavzemanje etičnega stališča. Opozarja nas, da sta se preoblikovanje svetovnega javnega mnenja in porast solidarnosti s Palestino zgodila zaradi neomejenega dostopa do znanja. To znanje je spremenilo pravila igre in, kot verjamemo, bo na koncu pripeljalo do pravičnosti in osvoboditve Palestincev. S to razstavo svobodne ljudi po svetu pozivamo, naj si prizadevajo za resnične ukrepe za dosego pravičnosti za Palestince, in jih navdihujemo, da Palestino obiščejo, če lahko, da jih tam sprejmemo na terenu samem.
