MG+MSUM

RAZSTAVA | Vedno na voljo
27. oktober 2023 — 21. april 2024
#
#
#
#
#

Vedno na voljo
Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije

 

Moderna galerija, MG+

Odprtje razstave: petek, 27. 10. 2023, ob 20. uri

 

Lina Akif   Zemira Alajbegović   Milijana Babić   Mirjana Batinić   Urban Belina   Saša Bezjak   Vanja Bućan   Vesna Bukovec   Jasmina Cibic   Lea Culetto   Ana Čigon  Eclipse   Elena Fajt   Andreja Gomišček   Olja Grubić   Marina Gržinić   Dejan Habicht   Đejmi Hadrović   Ida Hiršenfelder   Hiša na hribu   Maja Hodošček   Tjaša Kancler   Jasna Klančišar   Andrea Knezović   Tatiana Kocmur   Neven Korda   Mankica Kranjec   Anka Krašna   Rok Kravanja   Meta Krese   Tanja Lažetić   Agate Lielpētere   Aprilija Lužar   Dušan Mandič   Lela B. Njatin   Daniel Petković   Jovita Pristovšek   Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti   Urška Preis   Marija Mojca Pungerčar   Maruša Sagadin   Duba Sambolec   Simona Semenič   Mojca Senegačnik   Zvonka T Simčič   Nataša Skušek   Maja Smrekar   Alenka Spacal   Saša Spačal   Zora Stančič   Aina Šmid   Ajda Tomazin   Jasmina Založnik   Lana Zdravković (KITCH)   Nada Žgank

 

Kustosinja: Martina Vovk

Kustos asistent: Kristjan Sedej

 

Za svetovanje o izboru del, avtoric in avtorjev na razstavi se zahvaljujemo: Ani Grobler, Tei Hvala, Lilijani Stepančič, Suzani Tratnik, Tanji Rener, Saši Bezjak, Bojani Piškur in Ani Čigon.

 

 

 

Razstava se posveča umetniški produkciji, ki obravnava družbeni spol in iz njega izhajajoče diskriminacije, seksizem in neenakost za ženske (in vse, ki se kot ženske identificirajo), pri čemer se diskriminacija manifestira na presečišču spola in drugih kategorij in okoliščin, npr. razreda, dela, rase, nacionalnosti, spolne identitete in starosti.

 

Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije (torej tukaj delujočih ali s Slovenijo povezanih umetnic/umetnikov) je mogoče razumeti kot tiste, ki izražajo vprašanje spola v temi umetniškega dela, ali kritično, ironično ali subverzivno uporabljajo sloge, tehnike, medije, ali si zamišljajo ali prakticirajo metode umetniškega ustvarjanja in delovanja na način, ki predstavlja odklon od konvencionalne predstave avtonomnega umetniškega dela oziroma avtorstva in njegovega predvidljivega učinka reprodukcije patriarhalno-kapitalističnega reda. Vsem delom s feministično pozicijo je skupna namera, da s svojim imaginativnim in afektivnim potencialom za artikuliranje idej in konceptov poskušajo v vznemirljivih vizualnih, materialnih, prostorskih, performativnih in procesualnih oblikah doseči učinek, ki je transformativen in produktiven za trajno družbenopolitično spremembo.

 

Začetkov feministične umetnosti v Sloveniji je zato več in vsi primeri so enako legitimni, zanje pa je vselej ključno spoznanje, da artikulirajo družbeno diskriminacijo na podlagi spola kot temeljno temo umetniške izjave ali metodo umetniškega dela. Podobno kot drugod po svetu tudi za umetniško produkcijo v Sloveniji velja, da feministične teme proniknejo v horizont umetnosti in kulture na splošno šele takrat, ko postanejo zahteve po enakosti spolov dovolj jasno artikulirane v širšem družbenem prostoru. To se je v Jugoslaviji zgodilo z nastopom novega feminizma v poznih sedemdesetih letih 20. stoletja (konferenca Drug'ca žena leta 1978 v Beogradu), v Sloveniji pa je gibanje novega feminizma formuliralo vprašanja enakosti žensk in spolnih manjšin kot politično zahtevo v času civilnodružbenih gibanj v osemdesetih letih. Vse odtlej, tako v času poznega socializma kot v času tranzicije in današnjega kapitalizma, ustvarjajo avtorice (in bistveno redkeje avtorji) v Sloveniji dela, ki pričajo o tem, da je feministična zavest o neenakosti spolov vse izraziteje produktivna, z njo povezane teme pa segajo na vse več področij družbenega in osebnega.

 

Področja in teme, ki opredeljujejo interes umetnic in umetnikov na razstavi Vedno na voljo, so področja, ki sicer zadevajo interes feministične teorije, družbenih gibanj in politične akcije. Pojavljajo se kot univerzalne feministične teme, ki v perspektivi vprašanja diskriminacije po spolu skozi prizmo presečnosti z drugimi polji diskriminacije, predvsem delom, razredom, raso, nacionalnostjo in LGBTIQ+ identitetami, izrišejo številne specifične položaje, osebne ikonografije, figuracije, spomine, raziskave, performativne akcije in individualne umetniške izjave.