Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih (Ni dovolj napisati revolucionarno pesem)
Galerija Filodrammatica, Hrvaška, 24. september–15. oktober 2021
V sklopu 16. edicije programa Mine, Yours, Ours in ob 60. obletnici ustanovne konference gibanja neuvrščenih predstavljamo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih (ni dovolj napisati revolucionarno pesem), ki jo je kurirala Bojana Piškur, organiziramo pa jo v sodelovanju z Moderno galerijo, Ljubljana.
Razstava, ki je na ogled v Galeriji Filodrammatica (Korzo 28/1, Reka) od 24. 9. do 15. 10. 2021, vključuje dela umetnikov Dana Acostioaeija, Nike Autor, Đorđeja Balmazovića, Ferenca Grófa, Ibra Hasanovića, Dubravke Sekulić, Hyun-Suk Sea in Mile Turajlić, kartografijo mednarodnih kulturnih sodelovanj SFR Jugoslavije z neuvrščenimi državami (avtorice Teje Merhar) in izbor arhivskega gradiva gibanja neuvrščenih.
»Ni dovolj napisati revolucionarno pesem je prirejena inačica razstave Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki je bila prvotno na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani leta 2019. Druga edicija razstave je bila v Azijskem kulturnem centru v Gwangjuju v Južni Koreji leta 2020. Razstava na Reki je zasnovana drugače, saj sovpada s 60. obletnico prve konference gibanja neuvrščenih v Beogradu. Osredotoča se na zgodovinske primere kot nekak uvod v kulturno politiko gibanja neuvrščenih; razstavljeni projekti in raziskave se navezujejo na kulturne programe in kulturne izmenjave med Jugoslavijo in neuvrščenimi azijskimi, afriškimi in latinskoameriškimi državami.
Vključena so tudi sodobna dela, ki se sprašujejo o današnji relevantnosti in uporabnosti zamisli gibanja neuvrščenih z vidika, da »ni dovolj napisati revolucionarno pesem«. Razlogov za to je veliko: razočaranje nad sedanjim globalnim svetovnim redom, še zlasti zaradi pospešene neoliberalne globalizacije, ki je pripeljala do velikih težav – neenakosti, pojava novih oblik ekonomske in politične odvisnosti, vzpona desničarskih politik in fašizmov itd. Razstava na Reki predlaga, da ponovno razmislimo o sledečem: Ali je mogoče ponovno obuditi neuvrščeni internacionalizem, ki je imel v nekem trenutku precejšnjo moč? Kako lahko tovrstne zamisli uporabimo v praktičnem in političnem smislu? In kaj naj naredimo s kulturno dediščino gibanja neuvrščenih – z arhivi, umetninami, zbirkami? Da bi to zapuščino lahko danes resnično pretehtali v sferi kulture, bi morali razmišljati o radikalnejših prijemih, ne le na deklarativni ravni, temveč na aplikativnih: na ravneh upravljanja, dediščine in produkcije znanja. To pa postaja vse težje zaradi že obstoječih in novo nastajajočih desničarskih politik zgodovinskega revizionizma v naši regiji in širše, ki ne le sistematično uničujejo ideje antifašizma, socializma in neuvrščenosti, ampak tudi kratijo naše pravice in svobodo izražanja.
Ni dovolj napisati revolucionarno pesem, človek mora ta pesem postati.«
Bojana Piškur
kustosinja
