BIO 26 kurirata avstrijski kustos in kulturni producent Thomas Geisler ter pomočnica kustosa Aline Lara Rezende. Osrednja tema 26. bienala oblikovanja, ki poteka pod naslovom Skupno znanje, je kriza na področju informacij.

Z vključevanjem različnih vsebin, struktur in deležnikov želi 26. bienale oblikovanja najti nove načine, odkriti potenciale, predstaviti projekte ter raziskati koncepte in sisteme, s katerimi bi razdiralni informacijski kaos spremenili v ustvarjalne zbirke znanja. Pojem »skupno znanje« se nanaša na znanje, ki ga ljudje v določeni skupnosti imajo in si ga med seboj delijo, v širšem smislu pa tudi na njihovo razmišljanje in na to, kako izražajo svoje ideje, občutke in prepričanja. Poleg tega izraz »skupno znanje« nosi v sebi tudi idejo splošnega znanja skupnosti.

V želji, da bi krizo informacij natančneje opredelili, BIO 26| Skupno znanje izdaja iz modela "podatki- informacije-znanje-modrost"; gre za hierarhični model informacij, ki se uporablja na področju informacijskih znanosti in upravljanja znanja. Omenjeni model bo služil kot izhodišče za strukturo osrednje razstave, projektov, kataloga in javnih programov bienala. Osrednja razstava in spremljevalni katalog, ki bo izšel v obliki petih revij, bosta razdeljena na pet tematskih poglavij: štiri komponente omenjenega modela podatki-informacije-znanje-modrost, uvodno poglavje pa bo v celoti posvečeno krizi informacij.

BIO 26 zajema kurirano razstavo v MAO, v katero bodo vključeni že obstoječi, tako zgodovinski kot sodobni projekti, in šest zmagovalnih projektov, izbranih v okviru oblikovalskega maratona, kjer so se multidisciplinarne skupine lotile izzivov, povezanih z institucijami za produkcijo in posredovanje znanja: to so Narodna in univerzitetna knjižnica, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Univerza v Ljubljani, Dom starejših občanov Fužine, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in časopisna hiša Delo. Omenjeni projekti bodo v času trajanja bienala na ogled na sedežih omenjenih institucij.

V osrednji razstavi velja izpostaviti odmevna dela imen in kolektivov, kot so Superflux, Dunne & Raby, Otto Neurath, Orson Welles, Viktor Papanek, Forensic Architecture, Otl Aicher, Jaime Serra, Mark Porter & Francesco Franchi in Institute of Patent Infringement. 26. bienale oblikovanja s ponosom sodeluje z mednarodnimi partnerji, kot so ZKM | Center for Art and Media iz Karlsruheja v Nemčiji ter and MU Eindhoven z Nizozemske.

Oseminsedemdeset sodelujočih, ki so bili izbrani na odprtem pozivu za sodelovanje na BIO 26, se je maja v Ljubljani udeležilo prvega oblikovalskega maratona. Delo je potekalo v osemnajstih skupinah, udeleženci pa so imeli priložnost sodelovati z uglednimi oblikovalci in mentorji iz prej omenjenih šestih različnih institucij za produkcijo in prenos znanja. Skupaj so ustvarjali kreativne rešitve za konkretne izzive teh institucij. Med projekti, ki so nastali na prvem oblikovalskem maratonu, je mednarodna žirija, ki jo sestavljajo direktor londonskega Muzeja oblikovanja Deyan Sudjic, kustosinja v Muzeju oblikovanja Vitra Amelie Klein, profesorica filozofije in umetnosti na londonskem Royal College of Art Johnny Golding, raziskovalec novih oblik inovacij Aleš Pustovrh in kustosinja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Maja Vardjan, izbrala šest projektov (po enega za vsako institucijo), ki so napredovali v naslednjo fazo oblikovalskega procesa. Zmagovalne ekipe je usmerjala skupina mednarodnih mentorjev oblikovanja: Commonplace, Paolo Patelli, Apolonija Šušteršič, Kathrina Dankl, Futurefarmers in Bureau d'études, tudi dela šestih mentorjev oblikovanja bodo vključena v osrednjo razstavo v MAO.

Zmagovalne skupine so sodelovale na drugem oblikovalskem maratonu – od prototipa do izdelka – ki je potekal sredi julija v Ljubljani. Njihovi projekti so prejeli finančna sredstva za nadaljnji razvoj v prototipe, instalacije, storitve ali sisteme, ki bodo predstavljeni v okviru bienala oblikovanja. V MAO je konec septembra potekal dogodek "design freeze", ki pomeni končano oblikovalsko fazo ter začetek izdelave prototipov oz. instalacij. Na intenzivnih sestankih so skupine kustosoma in produkcijski ekipi BIO predstavile končni koncept projektov ter dobile še zadnje usmeritve in komentarje.

Kustos: Thomas Geisler
Avstrijski kustos in kulturni producent Thomas Geisler je bil kustos mednarodnih razstav za Dunajski bienale (2015 in 2017), londonski Bienale oblikovanja (2016 in 2018), Muzej oblikovanja Vitra in mnoge druge. Julija je prevzel mesto direktorja Muzeja dekorativnih umetnosti, ki deluje v okviru Državnih umetniških zbirk mesta Dresden (SKD). Predtem je bil zaposlen kot direktor delovnega prostora Werkraum Bregenzerwald – podjetniško-obrtniške pobude iz regije Bregenzerwald, kjer je bil zadolžen za razstave in druge pobude, ki združujejo inovativno obrtništvo z oblikovanjem in arhitekturo. Bil je tudi kustos in vodja oblikovalske zbirke Muzeja za uporabno umetnost (MAK) na Dunaju. Imel je ključno vlogo pri ustanovitvi fundacije Victorja J. Papaneka na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju in je eden od ustanoviteljev Dunajskega tedna oblikovanja.

Asistentka kustosa: Aline Lara Rezende

Kustosinja, oblikovalka in novinarka Aline Lara Rezende je v preteklosti sodelovala s Paolo Antonelli v pionirskem oddelku newyorške MoME, znanem kot MoMA R & D – kuratorski pobudi, ki želi med drugim raziskati potenciale in odgovornosti muzejev kot javnih akterjev ter katere vizija je vzpostavitev kulturnih ustanov kot razvojnoraziskovalnih oddelkov družbe. Sodelovala je tudi s tokijskima Nacionalnim umetniškim centrom in Muzejem sodobne umetnosti, s Centrom za umetnost Yerba Buena iz San Francisca, z bienalom v São Paulu ter z Muzejem oblikovanja Vitra. Je soustanoviteljica organizacije SALOON Wien, mreže Dunajčank, ki delujejo na področju umetnosti. Kot novinarka kritično obravnava dogajanje na stičišču oblikovanja in kulturnih premikov. Njeni prispevki so bili objavljeni v številnih mednarodnih publikacijah.

Izziv 2 | Muzej: pomembna spletna/nespletna izkušnja
V sodelovanju z Moderno galerijo
 

Muzeji so v obdobju intenzivne digitalizacije ustvarili ogromne količine gradiva v digitalni obliki. Muzej prihodnosti naj bi ponudil celovito in ustvarjalno integracijo fizičnega in digitalnega prostora, do katerega bi lahko dostopali ne samo njegovi uporabniki, ampak tudi širša družba. Prednostna naloga muzejev je omogočanje javnega dostopa do njihovih zbirk. Pri tem izzivu iščemo nove načine dostopa do muzejskih zbirk in njihove uporabe, ki bi presegali preprosti koncept digitalnega iskalnika po zbirki in identifikacijo predmetov v zbirki s pomočjo bogate zbirke metapodatkov. Še več, zanimajo nas načini, kako odpreti digitalne podatke, ne samo kot raziskovalne informacije, ampak kot fizično izkušnjo, z namenom spodbujanja uporabe in razumevanja arhivov in zbirk s strani javnosti.

Izbrani projekt: Zbirke znanj / Bodies of Knowledge

Odprtje: Četrtek, 14. november 2019, 19.00—22.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova

Zbirke znanj je instalacija oziroma "arhiv, ki ga je mogoče predvajati" in je nastal v sodelovanju z Začasnim slovenskim plesnim arhivom, Rok Vevar v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM. Obiskovalcem omogoča, da do arhiva dostopajo s pomočjo svojih gibov in na ta način prispevajo k njegovi vsebini. Namesto kraja za priklic informacij se arhiv s pomočjo instalacije spremeni v kraj proizvodnje znanja, ki razstavi svoje dokumente, tehnologije in institucionalne okvire ter jih mobilizira v nove kompozicije. Instalacija Zbirke znanj v duhu sodobnega plesa razbije notranjo logiko arhiva tako, da osvobodi emancipatorno moč gibanja. Historiografske strukture se tako razpustijo in omogočijo nastanek alternativnih modrosti.

Pri Zbirkah znanj sta fizični in digitalni prostor neprekinjeno povezana in v arhitekturo arhiva vključujeta obiskovalce, njihova telesa in gibe, tako konceptualno kot tudi prostorsko. Namen projekta je odpreti digitalne podatke, ne samo kot raziskovalne informacije. ampak tudi kot fizično izkušnjo, ter spodbuditi javno uporabo in razumevanje arhiva in zbirke.

Arhivske vsebine, do katerih dostopamo v prostoru, združujejo obstoječe arhivske posnetke iz Začasnega slovenskega plesnega arhiva in uporabniške posnetke, ki nastanejo, ko se uporabniki pomikajo po prostoru. Instalacija s pomočjo tehnologije računalniškega vida in prepoznavanja vzorcev, ki ju je prevzela iz obstoječih orodij digitalnega nadzora, dela posnetke teles obiskovalcev, jih analizira, kategorizira in secira ter nato vključi v prostorske prikaze. Poleg tega pa v živo posneti deli telesa v prostor prinašajo delčke arhiva. Ko sistem prepozna roko nekega obiskovalca, se s tem aktivira izoliran izbor arhiviranih materialov, v katerih se pojavljajo druge roke. Če obiskovalec naredi padajoči gib, sproži padanje, padajoče gibe v prostor. Gibi, s katerimi obiskovalci dostopajo do vsebine arhiva, se beležijo, klasificirajo in nato shranjujejo v sistem, s čimer se že obstoječemu plesu dodajajo novi posnetki.

Sodelujoči: Cyrus Clarke, Juliana Lewis, Monika Seyfried, Giulia Cordin, Luigi Savio, vodja projekta Matevž Straus

Mentor oblikovanja: Paolo Patelli

Mentorica znanja: Ida Hiršenfelder