Kustosinja: Lara Štrumej
Fotografi: Fotografi 2. pol. 19. st. (med njimi: Janez Arzenšek, Lovrenc Funtek, Ernest Pogorelc, Davorin Rovšek, Jožef Zalar, Emil Dzimski, Lorenz Krach, Aleksander Landau); Polde Bricelj, Janko Ravnik, Slavko Smolej, Lojze Spacal, Peter Kocjančič, Tone Stojko, Aleksandra Vajd
Moderna galerija, Ljubljana, spodnji razstavni prostor
24. september 2019 — 26. november 2019
Vodeni ogled v torek, 19. novembra 2019, ob 17.00 uri, vodi kustosinja Lara Štrumej.
Razstava fotografskih albumov in avtorskih fotografskih knjig obsega čas od konca 19. do začetka 21. stoletja in daje vpogled v tovrstno gradivo, pridobljeno za fotografsko zbirko Moderne galerije od njene ustanovitve leta 1991 naprej.
Eksponati so predstavljeni v vitrinah, njihove vsebine pa v obliki posamičnih video zapisov. Razstavljeni predmeti, ki se jim posvečamo tudi v posamičnih krajših besedilih, niso zanimivi le zaradi fotografij, ki jim dajejo vrednost in pomen. Pozornost vzbujajo tudi z videzom in samo izvedbo, saj so nekateri med njimi pravcata rokodelska mojstrovina.
Med njimi sta takšna oba najzgodnejša albuma s portretnimi fotografijami vizitnega formata (carte de visite) domačih in tujih ateljejskih fotografov, ki so v prvih desetletij obstoja tega medija delovali po raznih slovenskih krajih. Po videzu spominjata bolj na srednjeveške kodekse kot na fotografske albume v današnjem smislu. Kovinska zapirala pri obeh, vogalni ščitniki pri enem albumu, pri drugem pa reliefno okrašena kovinska plošča na sprednji platnici so nekatere od prvin, znane iz zgodovine vezav srednjeveških rokopisov. Vse to ima skupaj z ostalim okrasjem, npr. ornamentom v slepem tisku, ki obdaja robove okenc, v katera so vstavljene fotografije, ali pa obreza platnic v barvi zlata, en sam namen – poudariti pomen oziroma čustveno vrednost vsebine albuma – fotografij, ki so jih te imele za njihove lastnike.
Sicer pa albumi nasploh privzemajo obliko knjige, ki omogoča fotografijam prijazno domovanje. V njih so fotografije, ti tanki, listnati predmeti, zaščitene pred svetlobo, med seboj se ne dotikajo, med ogledovanjem pa je manj možnosti, da bi se mehansko poškodovale. Poleg tega jih je na ta način mogoče združevati tudi v neke smiselne celote, zaradi česar so albumi kmalu po iznajdbi medija postali priljubljena oblika shranjevanja fotografij.
Sporočilno vrednost bogato okrašenih platnic fotografskih albumov s konca 19. in z začetka 20. stoletja je pozneje prevzela sama oblika albuma ali knjige, se pravi njena velikost, oprema platnic in notranjosti, kar vse posredno govori o svetovih znotraj njih, s katerimi se spajajo v nedeljive celote.
V obdobju med obema vojnama in neposredno po drugi svetovni vojni je bila kultura združevanja fotografij v albume še posebej izrazita. Fotografi, ki so svoje najbolj reprezentativne fotografije želeli urediti lično in pregledno, so se odločali za albume, narejene prav za njihove fotografije, redkeje za industrijsko izdelane albume. Posebej zanimivi so primeri, pri katerih so platnice in listi s fotografijami združeni v celoto s posebnimi kovinskimi sponkami ali pa so zvezani z vrvico tako, da je liste mogoče med seboj ločiti ali pa ustvariti drugačen vrstni red. Takšna primera sta albuma Janka Ravnika (pred 1940) in Slavka Smoleja (1949).
Drugi primeri na razstavi privzemajo obliko sodobno vezane knjige. Gre za bibliofilske izvode ali unikate. Prvi primer predstavljajo fotografske knjige Petra Kocjančiča (1941–1951), unikati pa so album Lojzeta Briclja o gradnji ljubljanskega Nebotičnika (1932), album Slovensko Primorje (1945), ki ga je oblikoval Lojze Spacal, in knjige Toneta Stojka (1973–1977). Vsi omenjeni primeri vsebujejo originalne analogne fotografije. Tudi eksponatu, ki je našemu času najbližji – gre za mojstrovino Aleksandre Vajd (2003) in je primer tiskane knjige –, je v prvih dvajsetih bibliofilskih izvodih dodana originalna fotografija.
