RAZSTAVA | Ob 50. obletnici Radia Študent: Razpoke
ODPRTJE in PERFORMANSI | torek, 7. maj 2019 | 19.00
#
#
#
#
#
#

Razpoke

Nina Dragičević, Tisa Neža Herlec, Urška Preis, Špela Škulj

Skupinska razstava

Luka Prinčič, Marko Batista and Lina Rica

AV performansi

 

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

 

Odprtje razstave: 7. maj 2019, ob 19.00 uri

Performansi: med 19.00 in 22.00 uro

Trajanje razstave: 7. maj – 2. junij 2019

Razstavo so pripravile: Živa Brglez, Tina Dolinšek, Ida Hiršenfelder

Produkcija: Zavod Radio Študent in Moderna galerija, Ljubljana

 

Razstava predstavlja izbor sodelavk in sodelavcev Radia Študent, ki razvijajo od radijskega medija neodvisno eksperimentalno zvočno-vizualno prakso. V stiku z radijskim medijem so razvili slušni métier, ki pronica v njihova avtorska dela kot posebna občutljivost za napol pridušene, komaj vidne in zamolčane zgodbe. Ta občutljiva ušesa so tista, ki zmorejo z različnimi umetniškimi mediji prišepetovati spregledane zgodbe, pozabljene smrti, nasilne krike, informacijske motnje, družbene spletke.

 

Razstava

Špela Škulj je v fotografski seriji Knjiga dokazov zbirateljica dokazov o mrtvih, povoženih živalih. Avtorica nas sooči z intimnim in neposrednim pogledom na smrt v svoji najbolj oguljeni in surovi obliki. Nina Dragičević v performansu in video instalaciji Parallellax razkriva zvočne dokaze iz nasilnih domačih okolij, ki kot prisilni hrup pronicajo na ulice in paralizirajo žrtve. Tisa Neža Herlec z nosljivo elektroniko Dissonar v realnem času proizvaja socialno zvočno skulpturo, v kateri pogovori med ljudmi postanejo pulzirajoča hrupna skulptura. Herlec je tudi zbirateljica izgubljenih intimnih sledi zabeleženih v zinu Elasticité. Urška Preis v družbi, ki se boji bolečine, raziskuje fizionomijo bolečine z zbiranjem dokazov o njej. Z menstrualno krvjo preparira volno, tke preproge, odslikuje fotograme.

 

AV performansi na pročelju +MSUM

Luka Prinčič v sekvenčnem, fragmentiranem zvočno-vizualnem potovanju razpira razpoke v navidez neprepustnih vmesnikih. Marko Batista in Lina Rica pa v Kompoziciji v štirih delih predstavita štiri paralelne časovne sekvence: preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost.

 

 

Zahvala: Uroš Veber (Zavod Projekt Atol), Jure Sajovic (Galerija Kapelica), Španski borci, Konzorcij osmo/za, Aljoša Skubic (Ministrstvo za kulturo RS)

 

__________________

Marko Batista Marko Batista (1976) je v Ljubljani živeči intermedijski umetnik, eksperimentator z zvokom, digitalno video sliko ter performer računalniško generiranih matric. Diplomiral je iz slikarstva na ljubljanski ALUO, nato pa zaključil še magistrski študij na Central Saint Martins v Londonu. Svoje delo je predstavil na več intermedijskih festivalih in galerijah tako doma kot v tujini.

 

Nina Dragičević, (1984), je samozaposlena v kulturi kot književnica, skladateljica in producentka. Je magistrica sociologije, izrazit pa je tudi njen prispevek v civilnodružbenih gibanjih. Je avtorica treh knjig: V letu 2014 je izšel pri založbi ŠKUC njen prozni prvenec, roman Kdo ima druge skrbi, leta 2016 esejistična monografija Slavne neznane: zvočne umetnice v konstrukciji družbe, leta 2017 paesejistična monografija Med njima je glasba: Glasba v konstrukciji lezbične scene. Leta 2016 je pri založbi Kamizdat izšel njen samostojni album Parallellax. Splet: http://ninadragicevic.com/

 

Tisa Neža Herlec (1996) zaključuje dodiplomski študij slikarstva na ljubljanski ALUO, med leti 16/17 je študirala na École des Beaux-Arts Dijon v Franciji. Zanima jo širok spekter umetniških praks. Sicer šolana glasbenica, se vse pogosteje z zvokom spoprijema v neformalnih okoljih in eksperimentalno naravnanih praksah vokalne improvizacije in nojza. V podobni maniri raziskuje performans in gledališča ter vizualne medije. Ukvarja se s skupnim in vsakdanjim, tendira k razumevanju časa in prostora, okoliščin, v katerih živi in deluje. Je štipendistka MOL.

 

Urška Preis (1992) je glasbenica, harfistka in vizualna umetnica, rojena v Ljubljani. Končala je klasično gimnazijo Poljane ter vzporedno obiskovala Srednjo glasbeno in baletno šolo (kasneje Konservatorij za glasbo in balet). Diplomski in podiplomski študij je opravljala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in izmenjavah na Listaháskóli Íslands v Reykjavíku in Leipziški Hochschule für Grafik und Buchkunst. Je del glasbenega dueta II/III skupaj s producentom elektronske glasbe Tinetom Vrabičem - Nitzem, v Leipzigu pa se je začela na sodobni glasbeni sceni uveljavljati s solo projektom rouge-ah, s katerim ima danes za sabo že zavidljivo število nastopov pri nas in v tujini, 18. oktobra lani pa je pri založbi Kamizdat izdala svoj prvenec bare. Trenutno v Ljubljani končuje magistrski študij fotografije.

 

Luka Prinčič (1977) je glasbenik, performer in intermedijski umetnik, ki se skozi leta delovanja na področju računalniške in elektronske glasbe, umetnosti zvoka, inter-medijskih instalacij in performansa posveča raznovrstnim pristopom k ustvarjalnim procesom in njihovi manifestaciji v umetniških dogodkih in delih. Diplomiral je na programu Audio Recording Arts (BA) na SAE Technology Institute v Londonu. Specializiran je za računalniško-podprto elektronsko in eksperimentalno glasbo, razdelane funk ritme, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za oder in video, ter umetniške raziskave na področju digitalnih medijev. Splet: https://lukaprincic.si/

 

Lina Rica (1980) je intermedijska umetnica, ki deluje na področju instalacij z uporabo videa, grafike, fotografije, animacije in zvoka. V svojem delu obravnava družbene procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je zaključila je študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Za svoje grafike je prejela več nagrad, njena dela pa so del zbirke MGLC, Oficina Arara, Critical Mass in Femicomix Portfolio. Med letoma 2012 in 2016 je skupaj z Boštjanom Čadežem vodila umetniško voden galerijski prostor GaleRica v Makarski. Trenutno živi in dela v Ljubljani. https://linarica.com/

 

Špela Škulj (1982) je vizualna umetnica, ki se ukvarja predvsem s poljem sodobne fotografije in videa. Tematiko za svoja dela črpa iz kulturnih študij, njen izraz pa je najbližje osebnemu dokumentarizmu. Večkrat naslavlja temo ekologije in nepovratnega vpliva človeka na okolje, pri čemer zastopa posthumanistični pogled na svet, s katerim raziskuje vprašanje samote in nesmiselnosti človeškega obstoja v sodobnem svetu. Poleg dokumentarističnega avtorskega dela, je zaposlena kot gledališka tehnica in oblikovalka luči v Centru kulture Španski borci / En-Knap. http://www.spelaskulj.net/

 

Luka Prinčič, Razpoke vmesnika V, AV performans, 2017

Marko Batista in Lina Rica, Kompozicija v štirih delih, AV performans, 2018

Nina Dragičević, Parallellax, performans in video instalacija, 2016–2019

Špela Škulj, Knjiga dokazov, fotografska serija in avtorska knjiga, 2009–2019

Tisa Neža Herlec, Elasticité, zin, 2017

Urška Preis, Pogled na bolečino žensk, instalacija, 2019