MG+MSUM

Róza El-hassan: Razpeti stol, 1995
#

Róza El-hassan

1966, Budimpešta, Madžarska / Budapest, Hungary

 

Razpeti stol, 1995

prostorska postavitev

 

Modifikacije objektov Roze El-Hassan niso eksotične, ampak prej kartezijanske. Niti jih ne razporeja, niti ne ustvarja instalacij. Predmete umešča znotraj kartezijskega koordinatnega sistema, kjer jih defamiliarizira more geometrico – torej na znanstven način. Z racionalno geometrijsko operacijo (napenjanjem) predmeti presežejo status osnovnih predmetov in ostane jim nadrealna lepota. Znanstvena operacija porodi poezijo. Ta izhaja iz pozicijskih premikov (ki jih lahko primerjamo z metonimijo v jeziku), in ne metaforične analogije, in bolj čudno ko deluje, bolj geometrijski poseg ohranja enotnost predmeta in pri tem stopnjuje njegovo identiteto. Descartes je stvari opisoval kot res extensa, kot raztegnitev prostora v prostoru. El-Hassan stvari raztegne bolj, kot je običajno; preraztegne jih in jih podvrže centripetalnim silam. Predmeti so raztegnjeni do te mere, da se sesede njihov predmetni značaj. Postanejo črne luknje, iz geometrijskih grobov predmetov pa se dvigne lahkotnost svobode, protigravitacijska centripetalna sila domišljije. Predmeti postanejo decentralizirani in ekscentrični ter izgubijo svoje žarišče. Osnovni predmeti postanejo dinamični preko projiciranega geometrijskega popačenja. Res extensa postane dinamičen sistem. Sledovi časa in pospeška postanejo vidni v prostoru. Neka druga razsežnost – čas, hitrost – pritiska na predmete, ki jih potem vrže v novo sfero, iz sfere predmetov v območje simbolov. Geometrijsko popačenje je tako proces skrajne abstrakcije, ki predmete na silo pripelje na sam rob njihovega razpada.