ŠKART (Đorđe Balmazović, Dragan Protić)

1990, Beograd, Srbija

Naš čudež, 2016

instalacija

Naš čudež

Gvido Tartalja je leta 1947 napisal »Pesem izgradnje«. Zelo je optimistična, slavi pa dosežke socializma. Pogosto so jo peli na prostovoljnih mladinskih delovnih akcijah in na šolskih prireditvah. Najpomembnejša je kitica, ki je napisana na zidovih, pri čemer sta zlasti pomenljivi njeni zadnji vrstici: Sen bo kakor budnost v dnevu in vsa budnost kakor sen.

Kakšna neomajna vera!

To vero v svetlo, boljšo prihodnost za vse smo hoteli prenesti v današnji čas. Zaradi tega smo ustvarili slikanico, risbe iz slikanice pa so razstavljene prav tu.

(Slikanica Naš čudež je izšla ob priložnosti razstave Collective Creativity [Kolektivna ustvarjalnost] leta 2005 v Kunsthalle Fridericianum, Kassel, v produkciji WHW.)

»Kaj sprašuješ, ko pa nihče ne sprašuje«: posteljne gledališke zgodbe

Delo so navdihnile fotografije iz petdesetih let, ki so jih posneli v otroški ortopedski bolnišnici na Reki, kjer so otroci, ker se niso mogli gibati, prirejali skupinske lutkovne predstave, in sicer tako, da je vsak otrok v svoji postelji uprizoril oziroma odigral en prizor.

Nato smo prijatelje iz različnih koncev Jugoslavije prosili, naj nam povedo, česa se spomnijo iz otroštva, potem pa smo na podlagi teh zgodb pripravili male lutkovne predstave.

Vse te izjave govorijo o odraščanju v socializmu.

(Panoji z zgodbami so bili del razstave Plameni pozdravi: reprezentativni portret djetinjstva u socialističkoj Jugoslaviji [Ognjeni pozdravi: reprezentativni portret otroštva v socialistični Jugoslaviji], ki so jo februarja 2015 odprli v Muzeju zgodovine Jugoslavije v Beogradu.)