Paul Neagu

1938–2004, Bukarešta, Romunija

Spravljen v škatlo, 1968
kamera: Comis Laurian
16 mm film na video

Prehajam v tornado / Ugotovitev, 1976

Tretji del trilogije performansov Postopno prehajam v tornado, ki jo je Neagu s svojo GAG (Generative Art Group) predstavil v Arnolfini Gallery v Bristolu marca 1976.

(...) Tloris je spiralen, glasbena spremljava pa Varesejeva Puščava. Uvodoma ponovno diapozitivi. Dasi materialno najbolj preprost, je duhu trilogije Postopno prehajam v tornado kot celote najbliže, tudi njegova alegoričnost je najbolj očitna. (Glede na to, da je najbolj evokativen in najlepši, ga je skorajda nemogoče opisati.) Neagu tu kaže bolj celovito obvladovanje prostora, nasprotno pa se ostali razblinjajo, umaknjeni v vlogo odmevov. Sočasno se pojavljajo trije procesi. Prvič,  Neagu stopi iz pajaca in postopoma odlaga sloje kompliciranih oblačil. Tla so nastlana z njimi in z drugimi ostanki. Kot je to storil v Oxfordu, se obrije, pri čemer ta ponavadi običajna opravila izgledajo kot priprava na "soočenje s svetom". Drugič, začne priznavati spiralo. Tretjič, okrog metronoma ovije ročni mikrofon, kar označuje začetek konca. Malone gol zdaj meri, omejuje dele svojega telesa in telovadi; opazimo lahko, da se vse, kar naredi, vklaplja v vizualno dinamiko spirale in slišni ritem metronoma. Postopno se začne vrteti, nato se opoteče in nazadnje ustavi. Tla pospravi, navlako si priveže k telesu kot prtljago. Neugodnost položaja izkoristi kot prednost: utež oz. "breme" postane protiutež, in ko se pomika proti sredini, mu pomaga vzpostaviti ravnotežje. Zadnja akcija je preprosta, v sebi zaokrožena in lepa. Neagu je v žarišču naše pozornosti, a ga zaradi njegove hitrosti ne moremo razločno videti. Izven žarišča je, njegova slika je nejasna.”

Marc Chaimowicz, "Paul Neagu and his Generative Art Group at the Arnolfini", v Studio International, maj-junij 1976, str. 285