Miroslav Bałka

1958, Varšava, Poljska

Winterhilfsverein, 1994
jeklo, kreda, živalsko lepilo, linolej, klobučevina, mavec, žarnica

Premagati strah v različnih civilizacijah pomeni prestopiti prag nečesa, opraviti iniciacijski obred. Prag je element, ki se v delih Mirosława Bałke pogosto pojavlja. Označuje prehod med različnimi prostori in konteksti, teritoriji, ki jih Bałka odkriva s svojim telesom kot s kakšnim zemljevidom. Njegova dela so avtobiografska in na neki način antropomorfna. Polna so njegovih spominov in narejena po dejanskih dimenzijah njegovega telesa. Ker je zrasel v družbi zgodovinskih konstruktov, se je oprijel svojega emotivnega spomina, vsega, kar je zabeležilo njegovo telo z vsemi svojimi čuti.

Winterhilfsverein je - kakor sploh večina Bałkovih del - v smislu klasične ikonografije neke vrste avtoportret. Izpričuje njegovo fiziognomijo (dimenzije vseh konstrukcij se ujemajo z dimenzijami njegovega telesa), zajema njegovo intimo in delovno okolje (prag je zares narejen iz linoleja, ki je bil v njegovem ateljeju, uničenem v požaru) in prek tega govori o njegovem čustvovanju in razmišljanju, o njegovi vpetosti v svet.