AMBIENT V
EXAT 51
Bernardo Bernardi, Zdravko Bregovac, Vlado Kristl, Ivan Picelj, Zvonimir Radić, Božidar Rašica, Vjenceslav Richter, Aleksandar Srnec, Vladimir Zarahović
Manifest z razstave Kristl-Picelj-Rašica-Srnec, 1953
Bernardo Bernardi
1921, Korčula – 1985, Bol, Hrvaška
Razstavni prostor zadruge Sklad, Zagrebški velesejem
Tipsko šolsko pohištvo za šolo v Kumrovcu, 1953
Tip stola za industrijsko proizvodnjo, 1955
Zdravko Bregovac
1924, Dinjevac – 1998, Opatija, Hrvaška
Forma, prodajalna Zadruge umetnikov uporabnih umetnosti v Zagrebu
Aleksandar Srnec
1924–2010, Zagreb
Risba, 1952
Vitrina, detajl iz čakalnice za potnike 2. razreda železniške postaje v Zagrebu
Risba »Linije«, 1956
Z dovoljenjem: Muzej suvremene umjetnosti, Zagreb
Vjenceslav Richter
1917, Donja Drenova – 2002, Zagreb, Hrvaška
Predmet kot prostorski subjekt. Razmišljanja o razstavah
Natečaj za jugoslovanski pavilijon na Expo 56 v Bruslju, 1956
Božidar Rašica
1912, Ljubljana, Slovenija – 1992, Zagreb, Hrvaška
Kompozicija, 1954
Kompozicija, 1956
Z dovoljenjem: Muzej suvremene umjetnosti, Zagreb
Vlado Kristl
1923, Zagreb, Hrvaška – 2004, München, Nemčija
Šagrinova koža, 1960
animirani film, 10' 38''
Z dovoljenjem: Zagreb film
Don Kihot / Don Quixote, 1961
animirani film, 20' 11''
Z dovoljenjem: Zagreb film
O SKUPINI EXAT 51
Skupina Exat 51 je bila ustanovljena leta 1951, njeno ime pa pomeni Eksperimentalni atelje.
Kritična javnost je skupini Exat 51 očitala zanemarjanje lokalne tradicije in plagiatorstvo zahodne umetnosti, saj je tedanja komunistična družba, vsaj na svojem začetku, abstraktne oblike obravnavala kot meščanske in dekadentne. Nasprotno, pa je v svojem manifestu skupina Exat 51 zapisala, da lahko abstraktna umetnost obogati vizualno komunikacijo nove socialistične družbe, ki je kot vrednoto ravno poudarjala neobremenjenost s tradicijo.
Skupina Exat 51 je poznala osnove zahodnoevropskega (Bauhaus in De Stijl) in ruskega konstruktivizma. Izjemno pomembne so njihove, sicer nerealizirane ideje in utopični projekti, ki so bistveno prispevale k osvobajanju umetnostnega duha v tedanjem jugoslovanskem prostoru in so ustvarjalce spodbujale k raziskovanju in eksperimentiranju z vsemi izraznimi jeziki (tako s slikarstvom in kiparstvom kot z arhitekturo in oblikovanjem).
