Polona Tratnik: Las in vitro
Performativna instalacija, 2011
Las in vitro je del štiriletnega transdisciplinarnega raziskovalnega projekta Bios in vitro, ki razvija transdisciplinarno refleksijo o vplivu regenerativne medicine (torej tkivnega inženirstva za uporabo v medicini) na telo in na populacijo. Bios in vitro poleg gojenja lasu zajema še inženiring srčnega tkiva (Iniciacija) in regeneracijo placente (Re-Placenta), postopka, ki predstavljata obetaven korak v smeri samoregenerativnega telesa.
Za Las in vitro smo v skrbno nadzorovanih razmerah v laboratoriju vzgojili človeški las. Tkivni vzorec je bil pridobljen s plastično operacijo na zdravem darovalcu, v čigar telo smo zarezali prav za ta projekt. Ker gre za izjemno občutljiv material, je gojenje tega vzorca v laboratoriju zahtevalo posebno skrb; izboljšali smo tudi tehnike gojenja in preskrbo s hranili, da bi dosegli kar najdaljšo življenjsko dobo gojenega lasu. Vzorce so en mesec gojili na biološki postaji in v tem času smo jih lahko tudi sproti opazovali. Rasti lasu pa ni mogoče opazovati s prostim očesom; opazovalec tudi ne more v realnem času ugotoviti, ali so celice žive in ali tkivo raste. Status, aktivnost in torej tudi živost materiala lahko opazujemo samo prek vizualizacije s fotografiranjem s časovnimi presledki. V tem projektu smo prvič na svetu posneli in vitro rastoč las (v tkivnem vzorcu). Kar je še posebej zanimivo, je to, da celo z vizualizacijo akrivnosti tkiva (skoraj) ni mogoče razločiti med procesom rasti (življenja) in procesom umiranja (odmiranja) in da ni mogoče določiti trenutka, ko se življenje konča in nastopi smrt.
Foto: Damjan Švarc
Produkcija: Horizonti, Ljubljana
Kolofon: režija Robert Černelč; direktor fotografije, filmska produkcija Jože Baša, ArtLab; biotehnološke raziskave Miomir Knežević, Primož Rožman, Ajda Marič, Živa Marinko; operacija Aleš Leskovšek.
Posebna zahvala gre Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Znanstveno-raziskovalnemu središču Univerze na Primorskem, SIMED zdravstvu d. o. o., Mojci Jež in Matiji Vebru.
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo RS.
______________________________
Polona Tratnik je pionirka biotehnološke umetnosti, ki je leta 2000 v svoje kiparsko delo vključila tkivno inženirstvo za gojenje človeške kože. Sodelovala je na vodilnih tovrstnih prireditvah, med drugim na razstavi L’Art Biotech (Nantes, 2003), na Bienalu elektronskih umetnosti (Perth, 2004), na razstavi In vivo in vitro (Atene, 2006), na festivalu Ars Electronica ter na številnih razstavah po svetu (Mehika, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Avstrija, Španija, Srbija, Makedonija, Hrvaška itd.).
Polona Tratnik je izredna profesorica za filozofijo. Predava na Univerzi v Mariboru in na Fakulteti za dizajn. Je predsednica Slovenskega društva za estetiko. Bila je Fulbrightova štipendistka kot raziskovalka na University of California Santa Cruz, kjer je bila tudi gostujoča profesorica, kar je bila tudi na univerzah v Pekingu, v Helsinkih in Ciudad de México. Je avtorica petih znanstvenih monografij.
Umetničina domača stran: www.polona-tratnik.si
