2005-2015 | Anja Planišček in Katarina Čakš: Arhitektura v delu
Odprta shema, 2015
#
#
#
#
#

Anja Planišček in Katarina Čakš

Arhitektura v delu – odprta shema, 2015

 

 

»Arhitektura v delu« je shema v nastajanju, ki jo bodo na razstavi dopolnjevali obiskovalci. Vsebuje dejanja skupin arhitektov in njihovih sodelavcev, ki so se zgodila oziroma se še odvijajo zaradi družbenoekonomskih dogajanj in finančne krize med letoma 2005–2015. Gre za projekte na meji ustaljene arhitekturne prakse, ki je v tem obdobju zašla v izrazito produkcijsko krizo; to so reakcije, odgovori na specifične procese, ki so se dogajali v našem prostoru v teh in tudi že predhodnih letih. Prvi od izpostavljenih procesov je izpraznjenje: orisuje ga izrazito praznjenje vsebin industrijskih stavb, skladišč, infrastrukturnih objektov, poslovnih prostorov, stanovanj in drugih mestnih prostorov kot posledica razprodaje podjetij, privatizacije, denacionalizacije ali slabega upravljanja. Drugi proces je prekinitev in orisuje motnje v realizaciji arhitekturnih in urbanističnih projektov zaradi neustreznih investicijskih planov in finančne krize; v prostoru se kažejo v obliki mirujočih ali obstalih gradbišč. Tretji proces je izginjanje javnega in skupnega prostora, ki je posledica splošne komercializacije mestnega prostora in privatizacije skupnega prostora v stanovanjskih naseljih. Četrti proces je rekonstrukcija identitete, ki jo orisujejo vprašanja odnosa stroke in splošne javnosti do arhitekture iz obdobja socializma; če so bile do leta 2005 porušene nekatere kakovostne stavbe iz tega obdobja (več stavb arh. Savina Severja v Ljubljani in Kranju, hotel Prisank v Kranjski Gori arh. Janeza Lajovica, Osnovna šola Pinka Tomažiča arh. Eda Mihevca v Kopru), so se v sledečih letih vsaj v strokovnih krogih pojavila gibanja in dejanja, ki opozarjajo na problematiko nevarovanja teh arhitektur in jih izpostavljajo kot dediščino in vrednost določenega obdobja naše zgodovine.

 

Za dejanja »Arhitekture v delu« so značilne različne oblike izvedbe (akcije, dogodki, instalacije, participativni projekti idr.), hibridne oblike delovanja – kolektivno delo (sodelovanje različnih strokovnjakov), skupnostne prakse (participacija različnih déležnikov v procesu razvoja in realizacije projektov), subverzivne prakse, načrtovalske strategije »od spodaj navzgor«, strategije »začasne rabe prostorov « in družbeno odgovorne oblike podjetništva (socialno podjetništvo). Vse prakse na neki način postavljajo pod vprašaj idejo arhitekture kot dejavnosti, ki je omejena na gradnjo objektov, in se ukvarjajo z družbenimi vprašanji, začasnostjo, politično angažiranostjo in identiteto.

 

»Arhitektura v delu« – odprta shema je poskus evidentiranja dejanj in zarisa relacij med njimi – vzrokov, posledic, povezav, sklepov. Je prvi korak k analizi hibridnih prostorskih praks zadnjih desetih let. S sodelovanjem in sugestijami obiskovalcev razstave, ki bodo v shemo lahko umeščali svoje predloge, se bo odprla možnost razširitve nabora projektov, angažiranega pogovora, nadaljnje analize in vrednotenja projektov, ki se pojavljajo na robovih ustaljene arhitekturne prakse.