Alenka Pirman: Poslednja beseda

Od 2009, sitotisk na steno, 2015

Želela sem ukrotiti nasilno prisotnost tem in besednjaka, ki jih v moj dom zanašajo mediji. Začela sem izštevati besede v nosilnem članku dnevnika Delo in jih zapisovati. S pomočjo primitivnega algoritma (prvi dan sem izločila vsako drugo, drugi dan vsako tretjo besedo itn.) sem želela povreti besedišče do zadnje, Poslednje besede, ki bi lahko nadomestila vse druge in enkrat za vselej opravila z nasiljem nebistvenega. Morda niti ni presenetljivo, da sem za to potrebovala tri leta. Poslednjo besedo sem pridobila avgusta 2009 in jo izrezljala in vžgala v svoje tri kuhinjske stole (še v uporabi). Geneza izpisov je shranjena v vezani knjigi »risb« (2007-2009) in natisnjena v 10.000 izvodih brezplačnega časopisa (še v distribuciji). Časopis je privedel tudi do zanimivega obrata – oblikoval ga je namreč Ermin Međedović, tipograf in avtor grafične podobe časopisa Delo, ki je vsa ta leta skrbel, med drugim, tudi za obliko nosilnih člankov, ki sem jih izštevala. Međedović je za tiskovino Poslednja beseda uporabil isto tipografijo kot za Delo.

Poslednja beseda je bila ročno odtisnjena tudi v dve seriji dnevnih koledarčkov (2010 in 2014), geneza pa je predstavljena v dveh zvočnih zapisih: javno branje (zvočni zapis/podcast: RadioCona, 2009) in branje radijskega napovedovalca za razstavo v MGLC (2014).

Foto: Jaka Babnik, arhiv MGLC

______________________________

Umetničina domača stran: Alenka Pirman