2005-2015 | Igor Štromajer: intima.org/expunction
Brisanje umetniški del, spletni performans, 2011
#
#
#

Igor Štromajer: intima.org/expunction 

Brisanje umetniški del, spletni performans, 2011

 

Igor Štromajer je med 11. majem in 16. junijem 2011 izvedel ritualno brisanje svojih klasičnih spletnih umetniških del, nastalih med letoma 1996 in 2007. Vsak dan je izbrisal en spletni umetniški projekt, ga trajno odstranil s svojega spletnega strežnika, tako da projekti niso več na voljo. V celoti je izbrisal 37 umetniških del, kar je skupaj 3.288 datotek oziroma 101,72 MB. Projekt postavlja vprašanja časovnosti, trajanja, arhiviranja in razpoložljivosti (medmrežnih) umetniških del, ki se sčasoma, s spremembami računalnikov in programskih orodij (brskalnikov, predvajalnikov, aplikacij ipd.) samodejno spreminjajo in počasi, a vztrajno izgubljajo svojo funkcionalnost ter s tem tudi vsebine. Avtorjevo vodilo pri projektu je bilo, da kdor lahko umetnost programira in sestavlja, jo lahko tudi deprogramira, briše. Štromajer je na neki način izbrisal zgodovino, tudi svojo osebno, intimno zgodovino, saj verjame, da je spomin tukaj zato, da vara, da nas prevara, ne pa zato, da bi nam naslikal in opisal preteklost. Spomin, ki vara, z lahkim srcem izbrišemo, saj ne predstavlja realne slike preteklosti, o kateri govori, ampak zmeraj zgolj varljivo, potvorjeno sliko. Zato izbrisana umetniška dela povedo veliko več kot originali sami. Neobstoječe umetniško delo, oziroma njegova odsotnost, s svojo praznino in natančno dokumentacijo opozarja na efemernost spletnega umetniškega dela, obenem pa o izbrisanem umetniškem delu pove več, kot bi bil to sposoben narediti t.i. prisotni original.

 

 

______________________________

Igor Štromajer – intima.org – je spletni para-umetnik in intimni mobilni komunikator. Njegov opus zajema več kot sto del, ki so bila razstavljena na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter največjih festivalih medijskih umetnosti (transmediale, ISEA, EMAF, SIGGRAPH, Ars Electronica Futurelab, V2_, IMPAKT, CYNETART, Manifesta, ARCO ipd.). Za svoja dela je prejel več mednarodnih nagrad, preko odkupov pa jih v svojih stalnih zbirkah hranijo prestižne umetnostne institucije, med drugimi Centre Pompidou v Parizu in Museo Reina Sofia v Madridu. Raziskuje distopične emocije, ki izhajajo iz nezmožnosti komunikacije, vzpostavlja strategije brezrazložnega upora ter ponuja neuspešne taktike preseganja politične tesnobe. 

 

Umetnikova domača stranintima.org