Vadim Fiškin, Pakt Don Kihot/zveza, 2010

Pod zgornjim naslovom razstava povezuje starejša in novejša dela avtorja, ki sledi samosvoji postkonceptualistični tradiciji, tesno povezani s tehnologijo in novejšimi odkritji v znanosti.

Dela, značilna za to razstavo, so grajena na razblinjenih pričakovanjih občinstva, ki mu je namesto iluzije, predstavljene kot resničnost, ponujeno njeno razkrinkanje z natančno navedbo tehničnih sredstev, ki to iluzijo ustvarjajo. Iluzija, ki jo ustvari umetnik, tematizira lastno iluzornost. Hkrati se Fiškin v številnih delih posmehuje navidezno brezpogojni, a obenem skrajno krhki in relativni predstavi o veliki pomembnosti institucije umetnosti. V Fiškinovem delu dobi tehnologija jedrnato pripovedno in alegorično moč, s tem ko umetnik sprejema njeno jalovost ter postavlja v ospredje nesmiselnost človeških želja in ambicij. Umetnostne raziskave razkrivajo pretanjene povezave med resničnostjo in imaginacijo, metafiziko in pragmatizmom, vzbujajo radovednost, vendar ne dajejo dokončnega odgovora o svojem pomenu. Fiškinove instalacije, skulpture, fotografije in risbe na temo geografije, časa, svetlobe, aeronavtike in meteorologije zaznamuje značilen ostri humor. Fiškinovo razumevanje umetniškega dela kot predmeta igre pa je v bistvu zagovarjanje ideje o avtonomni naravi umetnosti. Fiškin ni politični aktivist, a tudi ne ciničen samotar: njegova ironija je usmerjena v ponovni razmislek o odnosih, ne pa v njihovo preobračanje. Predlaga pot ustvarjalnega in moralnega obstoja z ustvarjanjem smislov, ki jih sistem ne more predvideti ali oceniti. S pomočjo ironije Fiškin ohranja ideal skupnosti in s tem, da umetniško delo izenači z igračo ali marioneto, ohranja vero v umetnost.

Večina del je nastala v produkciji DUM – društva umetnikov. 

Ob razstavi je izšla publikacija z besedili Chrisa Sharpa, Viktorja Misiana in kustosa razstave Igorja Španjola.

Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Oddaja SODOBNA UMETNOST / CONTEMPORARY ART, Aljoša Abrahamsberg, julij 2015