Gustav Gnamuš, Brez naslova, 1977/78, akril na platno, 181 x 181 cm
Pridružujemo se žalostni vesti, da je preminula ena vidnejših osebnosti na področju slikarstva na Slovenskem. Gustav Gnamuš je študiral pri profesorjih Maksimu Sedeju, Francetu Miheliču in Gabrijelu Stupici na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1966 diplomiral.
Gnamuš se je rodil v Mežici, a je živel in ustvarjal v Ljubljani. Od svoje prve razstave na Ravnah na Koroškem leta 1969 se je javnosti predstavil v okviru številnih samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini, med drugim na Dunaju, v Pragi, Beogradu, Madridu in Bruslju. Njegova platna so bila vključena na najpomembnejše preglede slovenskega in jugoslovanskega sodobnega slikarstva. Številna se dandanes nahajajo v zbirkah osrednjih slovenskih muzejev in galerij kot tudi v tujini, denimo v beograjskem Muzeju Savremene umetnosti in v muzeju Neue Galerie v Gradcu.
Jure Mikuž je ob njegovi razstavi v Mali galeriji leta 1991 zapisal, da umetnikova »konceptualizirana ustvarjalna praksa zahteva poleg absolutnega metjejskega znanja in refleksije zgodovine umetnosti ter teoretičnega študija tudi neprestano preverjanje optičnih učinkov in skrajno slikarsko odprtost ter senzibilnost.« Leta 2000 je Moderna galerija umetniku priredila retrospektivno razstavo.
Gnamušev likovni izraz je vseskozi umirjen in osredotočen na barvo kot osrednje sredstvo. Čeprav je v svojih začetkih izhajal iz osnov figuralike, se je naslonil na ameriško slikarstvo in se uveljavil kot eden najvidnejših predstavnikov slovenskega abstraktnega slikarstva. Slike, ki jih je pogosto nevtralno naslavljal »brez naslova«, je dojemal kot »meditativno površino«. Pri razumevanju svojih del je izpostavljal pomen percepcije oziroma vida in se zavedal kompleksnih psiholoških procesov, ki se vzpostavljajo v individuumu ob doživljanju določenega umetniškega dela. Bil je tudi izjemen predavatelj, ki je v kontekstu lastne slikarske izkušnje, znal vizualne probleme filozofsko artikulirati in jih približati publiki.
Med leti 1967 in 1971 je poučeval kot likovni pedagog na Osnovni šoli v Prevaljah, nato je deloval kot svobodni umetnik do leta 1979, ko je bil izvoljen za docenta na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med leti 1983 in 1985 je bil predstojnik tamkajšnjega slikarskega oddelka, leta 1985 je postal izredni, leta 1990 redni profesor za risanje in slikanje, leta 2013 je bil imenovan v naziv zaslužnega profesorja.
Kot slikar je doma in v tujini prejel številne nagrade, med drugim Jakopičevo nagrado leta 1996 in Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2001.
