Prejeli smo pismo Yazida Ananija, prijatelja in sodelavca MG+MSUM pri projektih, ki jih z različnimi palestinskimi umetniki in organizacijami razvijamo že vrsto let. Pismo je klic na pomoč in hkrati poziv k solidarnosti in umiritvi razmer ob grozljivi eskalaciji vojne in nepopisnem trpljenju ljudi v Gazi in celotni Palestini.
V Moderni galeriji obsojamo vsakršno obliko nasilja na katerikoli strani in se zavzemamo za prekinitev spopadov, zaščito palestinskega prebivalstva in dostop do nujne humanitarne pomoči.
»Vsem, ki verjamete v boljšo prihodnost,
upam, da ste zdravi. Danes vam pišem s težkim srcem in globokim občutkom nujnosti, medtem ko smo priča uničujoči humanitarni krizi in genocidu v Gazi in po vsej Palestini.
Nenehno bombardiranje in napadi na Gazo so zravnali z zemljo celotne soseske, podobe nasilja pa spominjajo na Faludžo in Mosul ter na arhivske posnetke masovnega uničenja evropskih mest v drugi svetovni vojni. Anahronizem, razviden iz videoposnetkov in slik, ki nam jih pošiljajo naše družine iz Gaze, je srce parajoč, še zlasti, ko vsakodnevno poslušamo kolege, prijatelje in njihove družine pripovedovati o tem, kako se soočajo z nepredstavljivo razseljenostjo, brezdomstvom in izgubo.
Situacijo, ki smo ji priča, lahko opišemo le kot etnično čiščenje in pokol. Pri tem je še bolj boleče to, da ima to nasilje, kot kaže, odkrito podporo mednarodne skupnosti, h kateri, se zdi, jo sili njena temna zgodovina nacizma, da se ne zmore zavedati genocidnih posledic svoje neupravičene podpore Izraelu. To »božansko« zavezništvo je nastalo tako, da je bila pronicljiva definicija antisemitizma uporabljena kot orožje in zdaj prežema jurisdikcije odvračanja, da so bili kooptirani množični mediji ter spremenjena semantika in definicija besed okupacija in odpor v terorizem in nasilje, pa tudi z uporabo izrazov, ki vzbujajo grozo, kot je ISIS, ali burne čustvene odzive, kot je 11. september. Dejanja Izraela so pripeljala do tega, kar lahko opišemo le kot še eno temno poglavje v človeški zgodovini, pri čemer Palestinci nosijo glavno breme njegove brutalnosti.
Kot ljudje iz umetnostnih in akademskih krogov se pogosto znajdemo v edinstvenem položaju, da lahko gradimo mostove razumevanja in empatije med skupnostmi. Vendar se soočeni s tako drastično situacijo mnogi palestinski umetniki in kulturni delavci počutijo nemočne, prav kakor vsi drugi Palestinci vsepovsod. Tu, na Zahodnem bregu imamo vsaj še svoje domove, drugače od umetnikov in drugih ljudi v Gazi, ki jih je izraelska vojska včeraj pozvala k evakuaciji, naj zapustijo Gazo in se napotijo na jug. Trenutno je razseljenih 1,1 milijona prebivalcev Gaze.
Pod krinko »svobodnega« demokratičnega zahodnega zavezništva proti »terorizmu« globalnega juga je bila izraelska okupacija v Palestini normalizirana kot globalno toleriran kolonialni režim, ki se kaže v vztrajnih in izrazitih kolonialnih oblikah na raznih palestinskih ozemljih. Kot zdaj vidimo, v Gazi kolektivni zapor, ki ga menda nadzoruje Izrael z embargom in blokadami, simbolizira globalni neuspeh pri reševanju palestinskega trpljenja, kar se kaže kot humanitarna katastrofa, ki jo legitimira mednarodna skupnost. Palestinci na Zahodnem bregu se spopadamo z drugačnim izraelskim kolonialnim mehanizmom, ki pod pretvezo avtonomije upravlja vse vidike življenja prek palestinskih oblasti. Ta oblika omogoča širitev naselbin, uporablja mednarodno pomoč za nadzor, izkorišča poceni delovno silo in preizkuša vojaško tehnologijo. Leta 1948 je življenje Palestincev v Izraelu zaznamoval apartheid z diskriminacijo in kriminalnimi entitetami, ki so spodkopavale politično delovanje. V vzhodnem Jeruzalemu prevladujejo razlike v dostopnosti, stanovanjska kriza in grožnja razlastitve zemlje. Palestinska diaspora, ki jo je sporazum iz Osla marginaliziral, se sooča z odrekanjem pravice do vrnitve, kar zmanjšuje njeno vlogo pri prizadevanjih za samoodločbo.
V luči vseh teh težav, s katerimi se spopadamo, je bistveno, da regionalna in mednarodna skupnost stopita skupaj in povzdigneta glas proti tem krivicam. Zahtevati moramo konec trpljenja Palestincev tako, da se najprej in predvsem konča genocid v Gazi ter nato škodljivo izraelsko kolonialno ravnanje.
Zavedati se moramo, da se naš molk in nedejavnost lahko razlagata kot pristanek. Vsak od nas ima simbolično in nesimbolično moč in načine za zavzemanje za spremembe ter za podporo svobode in samoodločbe palestinskega ljudstva. Čas je, da zavzamemo stališče solidarnosti, da spregovorimo na glas in s praktičnimi dejanji naredimo konec tej trajajoči tragediji.
Zato vas prosim, da uporabite svoje platforme, mreže, vpliv in strokovno znanje za ozaveščanje in prispevanje k pravičnosti in miru v Palestini. Svet opazuje in zgodovina nas bo sodila po našem odzivu na to krizo.
V solidarnosti in upanju na boljšo prihodnost vas pozdravlja,
Yazid«
