Moderna galerija, ok. 1950
Ob Ravnikarjevem letu vas vabimo na serijo nedeljskih vodenih ogledov, kjer boste izvedeli več o zgodovini stavbe, ki so jo po načrtih tega pomembnega arhitekta in urbanista začeli zidati 12. 10. 1939.
Nedelja, 1. oktober 2023, ob 11:00
Nedelja, 22. oktober 2023, ob 11:00
Nedelja, 5. november 2023, ob 11:00
Nedelja, 19. november 2023, ob 11:00
Vodi umetnostna zgodovinarka Kaja Rožman, ogled pa vključuje tudi sprehod do Trga Republike. Zbirna točka: avla galerije. Vstopnina 5 EUR (karta s popustom 2,5 EUR). Obvezne prijave na izobrazevanje@mg-lj.si.
Vodstva spremljajo delavnice za otroke Kje živi moderna umetnost?
Ob 30. obletnici smrti arhitekta, oblikovalca, pedagoga in publicista Edvarda Ravnikarja je vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za kulturo razglasila leto 2023 za Ravnikarjevo leto. Kot uporabniki njegove zgodnje arhitekturne stvaritve mu delavci Moderne galerije v znak hvaležnosti in spoštovanja posvečamo nekaj besed, izbranih iz obširne literature o umetniku, ki jo delno hranimo tudi pri nas.
Za nas pomembna je arhitektova predstavitev Moderne galerije (Ravnikar, E., »Moderna galerija«, Kronika slovenskih mest letnik 7, številka 2 (1940), str. 65–74.), stavbe, ki so jo začeli zidati 12. 10. 1939. Avtor ne predstavlja le arhitekture, ampak tudi njeno funkcijo, drugo poglavje članka je namreč naslovljeno »Problem sodobnega muzeja in galerije«. To se sklada z ugotovitvami raziskovalcev Ravnikarjevega dela, da je vedno skrbel tudi za koncept, za prostorsko organizacijo arhitekture, ne le za njene estetske učinke.
Ob začetku gradnje je Ravnikar ravno končal šolanje pri arhitektu Jožetu Plečniku in se vrnil z nekajmesečnega izpopolnjevanju v ateljeju arhitekta Le Corbusiera v Parizu. V svojem poslednjem intervjuju, z Boštjanom Vugo za revijo Razgledi 17. 9. 1993, je Ravnikar spregovoril tudi o odnosih teh arhitektov do svojih študentov in tedanjem razhodu s Plečnikom. Sam je postal profesor na fakulteti za arhitekturo leta 1946; če sledimo izjavam njegovih študentov, je bil priljubljen, tudi zaradi svojega znanja in razgledanosti. Kot prej Plečnikova se je tudi njegova šola ukvarjala s široko razprostrto mrežo del, v kateri so bile pomembne tako velike prostorske zasnove kot oblikovanje tiskovin.
Nenavadno sveže je ponovno branje Ravnikarjevega pogovora z Ivico Mlađenovićem za zagrebško revijo Oko (12. 6. 1980). Med drugim je tu izrazil razočaranje nad odnosom politike do urbanizma, ki bi skrbel za kvaliteto življenja v mestih z usklajenostjo okolja in človekovih potreb, sveža so razmišljanja o peš conah, javnem prometu, spomenikih, o pretirano politehnično usmerjenem množičnem študiju. Pisec je zapisal, da je Ravnikar v avtorizaciji pogovora prečrtal navajanje nagrad, ki jih je prejel za svoj obširni opus, ki je nastal po Moderni galeriji – spoštovali bomo tudi to željo.
