Na fotografiji: Sergej Kapus. Foto: Matija Pavlovec, Moderna galerija.
IN MEMORIAM | SERGEJ KAPUS (1950–2023)
Poslavljamo se od Sergeja Kapusa, slikarja, likovnega teoretika, pesnika in predavatelja.
Med letoma 1992 in 2005 je na Pedagoški fakulteti predaval o moderni umetnosti, od leta 2005 pa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2010 postal izredni profesor. Formalno je bil šolan umetnostni zgodovinar, ki je z združevanjem svojih mnogoterih talentov iskal »simbol« ali »ključ« sveta, kot je zapisal Igor Zabel ob njegovi razstavi v galeriji Equrna leta 1994.
Njegovim likovnim delom je javnost lahko sledila na razstavah od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja: nastopil je s pozneje poimenovano Grupo Tivoli, bil je član Trajne delovne skupnosti Equrna v Ljubljani, pojavljal se je na ambiciozno zastavljenih razstavah v tedanjem skupnem jugoslovanskem prostoru (na primer Yu-dokumenta v Sarajevu leta 1987 in 1989). Pregledno razstavo njegovih del od leta 1973 dalje so mu leta 1987 pripravile Obalne galerije Piran.
Moderna galerija ga je predstavila na razstavi Nove pridobitve Moderne galerije 1983–1986 leta 1987, že prej pa na potujoči razstavi Mlada slovenska umetnost (Muzej savremene umetnosti Beograd, 1984, v Sarajevu in Ljubljani pa leta 1985); njegova dela so vključena v stalne postavitve njenih zbirk od leta 1990 naprej. Pri pripravi najnovejše postavitve, 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi (2011), je bil tudi sam član pripravljalnega odbora. Samostojno je razstavil v Mali galeriji v letih 1989 in 2007, v osrednji Moderni galeriji pa je imel pregledno razstavo leta 2002. Besedila v katalogu so prispevali njegovi stalni sopotniki Jure Detela, Dane Zajc in Igor Zabel.
Sergej Kapus je bil kot likovni kritik in teoretik leta 1991 povabljen, da je v Moderni galeriji pripravil razstavo Podoba in snov, pregled slovenskega modernističnega slikarstva v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V času, ko je bila Moderni galeriji omogočena bogata publicistična dejavnost, je bil član uredniškega odbora revije M'ars (1989–2001), ki je objavljala tudi njegove razprave. Leta 1998 je Moderna galerija izdala njegovo študijo o slikarju Jožefu Petkovšku Ugrabljeni slikar, ki je tako z metodo kot z zbranim materialom prinesla marsikaj novega. S knjigo je Kapus dregnil v eno bistvenih točk, ki konstituirajo slovensko likovno tradicijo in njeno »mitološko« strukturo.
Leta 2019 je Moderna galerija izdala še njegovo knjigo Futur anterieur. Nekaj njegovih tekstov je ponatisnjenih v zbornikih, ki jih je Moderna galerija izdala ob preglednih razstavah slovenske umetnosti v letih 1975–1985 (Do roba in naprej, 2003) in 1985–1995 (Razširjeni prostori umetnosti, 2004). Njegovi eseji so vključeni tudi v kataloge nekaterih retrospektiv modernističnih slikarjev v produkciji Moderne galerije (Tugo Šušnik, Gabrijel Stupica, Andraž Šalamun).
Publicistični opus Sergeja Kapusa je še mnogo širši in čaka na obdelavo; med drugim vključuje zapise v študentski Tribuni, Časopisu za kritiko znanosti, generacijski nastop v posebni številki revije Problemi »Podoba Kristal« (1988) in drugod.
Leta 2019 je Sergej Kapus prejel nagrado Ivane Kobilce »za konsistenten slikarski opus in analitičen pristop k slikovnemu polju, s katerim odpira prostorske in časovne paradokse ter potrjuje enigmatičnost vizualnosti. S svojim slikarskim in teoretičnim delom je bistveno zaznamoval slovensko umetnost zadnjih štirih desetletij,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. Leta 2020 so mu za življenjsko delo podelili Jakopičevo nagrado.
