Na fotografiji: Ilya in Emilia Kabakov: 20 načinov, kako doseči jabolko ob poslušanju Mozartove glasbe, instalacija, 1997. Foto: Dejan Habicht, Moderna galerija
IN MEMORIAM | Ilya Kabakov (1933–2023)
Z žalostjo sporočamo, da je umrl Ilya Kabakov, eden najvidnejših konceptualnih umetnikov, ki je izhajal iz sovjetskega socialnega in kulturnega konteksta, čeprav je večino ustvarjalnega življenja preživel na zahodu.
Kabakov je bil rojen leta 1933 v Sovjetski zvezi, na ozemlju Ukrajine, leta 1987 pa je iz Moskve emigriral na zahod. Od takrat je živel v New Yorku. Od leta 1988 je deloval skupaj z ženo Emilio.
Ilya in Emilia Kabakov sta razstavljala na pomembnih skupinskih razstavah in bienalih, kot so kasselska documenta, Beneški bienale, Bienale v Săo Paulu, Prvi bienale v Kijevu. V Ljubljani sta se prvič predstavila v Moderni galeriji leta 1995 z instalacijo Zgodba o kulturno relociranem človeku na skupinski razstavi Hiša v času, nato pa še večkrat v okviru razstav Arteast 2000+, tudi leta 2000 na inavguracijski razstavi mednarodne zbirke Arteast 2000+ na Metelkovi. V zbirki Arteast 2000+ je 10 njegovih albumov in delo Dvajset načinov, kako doseči jabolko ob poslušanju Mozartove glasbe iz leta 1997.
Delo Ilya in Emilie Kabakov je še vedno mogoče razumeti le v kontekstu sovjetske družbe: ima značilno močno narativno strukturo, znotraj katere se oblikujejo utopični individualni svetovi. V intervjuju z Borisom Groysem je Kabakov nekoč dejal: »Socializem je čudovit, toda ostane naj v utopijah Iofana in Majakovskega, ne smemo ga udejanjiti. Lep je, vendar le od daleč. Kot večna utopija bo vedno sijal pred nami in se nam izmikal kot korenček oslu, ki teče za njim. Izkušnje 20. stoletja so pokazale, da je bolje, če se utopijam ne približujemo. Ne moremo se jim odpovedati, toda ne smemo jih niti poskusiti realizirati.«
Instalacijo Dvajset načinov, kako doseči jabolko ob poslušanju Mozartove glasbe sestavlja dvajset risb in zgodb, ki razlagajo različne zvijače, kako priti do jabolka izven dosega roke na sredi ogromne mize.
Govori nam, da so utopični svetovi vedno nekje tukaj, blizu, le pristopa do njih navadno ne vidimo. Belina instalacije Dvajset načinov, kako doseči jabolko ob poslušanju Mozartove glasbe pa je, kot piše Zdenka Badovinac, v bistvu praznina, ki pomeni začetek in konec vsakega potovanja Ilya in Emilie Kabakov.
