IN MEMORIAM | Mladen Stilinović

Mladen Stilinović: Doba rdeče, dela na papirju, 1973–1990, zbirka Arteast 2000+, Moderna galerija Ljubljana

 

V ponedeljek je umrl naš dragi prijatelj in sodelavec Moderne galerije, svetovno priznani hrvaški konceptualni umetnik Mladen Stilinović.

 

Mladen Stilinović je bil eden najpomembnejših hrvaških sodobnih umetnikov. Rojen je bil leta 1947 v Beogradu. Živel in delal je v Zagrebu na Hrvaškem. V začetku umetniškega delovanja se je ukvarjal z eksperimentalnim filmom (1969–1976). Bil je ena vodilnih osebnosti v hrvaškem konceptualnem umetniškem gibanju Nove umetniške prakse (1966–1978) in soustanovitelj neoavantgardne Skupine šestih umetnikov z umetniki Vladom Martekom, Borisem Demurjem, Željkom Jermanom, Svenom Stilinovićem in Fedorjem Vučemilovićem, ki so delovali v Zagrebu v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja. Sodeloval je tudi s skupino IRWIN pri projektu Retroavangarda (1994). Poleg svojega umetniškega delovanja je bil vodja Galerije proširenih medija (1981–1991) in soustanovitelj Galerije Podroom (1978–1980). 

 

V konceptualnih umetniških delih se je ukvarjal s preučevanjem jezik in učinkovanjem istih jezikovnih struktur v različnih družbenih ureditvah. Svoje duhovite misli je izražal v različnih krhkih tehnikah (kolažu, na papirju, keramiki, amajlu) in jih postavljal v obsežne stenske postavitve. Z rdečo barvo, ki se pojavlja v številnih Stilinovićevih delih, je izražal tiste družbene vidike, pri katerih so različne politične ureditve (socializem, kapitalizem) zelo podobne. V kolažih in delih na papirju je pogosto uporabljal denar (uradne devalvirane bankovce), s čimer je izrazil, da je denar samo papir, podobno kot je galerija samo prostor.

 

Delo Mladena Stilinovića Doba rdeče, v katerem je soočil različne vidike skupnosti, kolektivnosti, dela in lenobe, je vključeno v zbirko Arteast 2000+ in trenutno na ogled za javnost na razstavi Nizkoproračunske utopije v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Dela Mladena Stilinovića so vključena tudi v zbirke MoMA v New Yorku in Centre Georges Pompidou v Parizu, zbirke muzejev sodobne umetnosti v Stockholmu, na Dunaju, v Zagrebu, Banja Luki in številne zbirke privatnih zbirateljev. Kustos Moderne galerije Igor Zabel ga je izbral za gostujočega umetnika na 50. beneškem bienalu (2003), na katerem je predstavil delo Rječnik Bol. V slovarju angleškega jezika je prevode pomenov besed prebarval z belo tempero, namesto besed pa zapisal besedo pain (bolečina). 

 

Umetnik se je obsežno ukvarjal z vprašanjem lenobe. Leta 1993 je izdal besedilo Hvalnica lenobi, v kateri je primerjal umetnike z Vzhoda z njihovimi sodobniki z Zahoda. Ena njegovih znanih izjava je: "Umetnik, ki ne govori angleško, ne obstaja.", s čimer je izrazil vladavino Zahodnega kulturnojezikovnega konteksta v mednarodni umetnosti. V Hvalnici lenobi, je med drugim zapisal, da umetniki z Zahoda niso umetniki, ker niso leni, zato so samo proizvajalci nečesa, zaposleni s samopromocijo, galerijskim sistemom, muzejskim sistemom, konkurenčnostjo. Ker so zaposleni z objekti, ne znajo lenariti, zato niso umetniki. 

 

Ena od najbolj znanih serij Mladena Stilinovića, ki je bila med drugim razstavljena leta 2007 na Dokumenti v nemškem Kasslu, je Izkoriščanje mrtvih (1984–1990). Serijo sestavlja približno 400 del manjšega formata, v katerih je umetnik citiral dela suprematizma, konstruktivizma in socialističnega realizma. V številnih postavitvah serije je raziskoval, kako predmeti, ki imajo specifičen zgodovinski pomen, z različno kontekstualizacijo izgubijo svojo referenčno točko in postanejo nerazumljeni, sentimentalni, nostalgični. Postopek prisvajanja kulturnih pomenov je nasilno dejanje, zato se moramo soočiti z njegovimi posledicami.