Ime Igorja Zabela je v nedavni zgodovini slovenske likovne umetnosti postalo tako rekoč sinonim za poglobljen premislek o vrsti umetniških praks in fenomenov ter njihovem družbenopolitičnem kontekstu. Refleksija, ki jo je prispeval k sočasnemu dogajanju v umetnosti, ki ga je s tem (tudi) sooblikoval, je postavila visoke standarde pisanja o umetnosti, obenem pa utrdila Zabelovo vlogo intimnega sopotnika množici protagonistov likovne scene. Ob dvajseti obletnici njegove smrti se zato sprašujemo, kam pelje njegova sled?
Na enodnevnem posvetu ji bomo skušali slediti v različnih smereh, na dveh nivojih. Prvi izhaja neposredno iz Zabelove prakse in razvija njene dimenzije (samo)refleksije v relaciji do izzivov, s katerimi smo soočeni v tem trenutku. Prispevki obravnavajo, kako Zabelova razmišljanja, zlasti tista o razmerjih med umetnostjo, umetnostnim sistemom in širšim družbenopolitičnim kontekstom, pomagajo nasloviti gordijske vozle teh odnosov danes. Prvi del simpozija poteka v angleškem jeziku.
Drugi del posveta sledi Zabelovi predanosti sondiranju sočasnega dogajanja v umetnosti. Pri tem si prizadevamo aktualizirati določena Zabelu bližnja izhodišča, zato je rdeča linija tega dela posveta vprašanje vrnitve k mediju. S tem razmislekom obujamo to, kar je v dokumentarnem filmu o Igorju Zabelu Kustosova soba avstrijski umetnik in novomedijski teoretik Peter Weibel povzel kot Zabelovo »medijsko pravičnost«, njegov pristni interes za medijsko različne umetniške prakse. Prispevki prevprašujejo, kako pojmovati umetniški medij danes in kako se teoretsko približati ponovni poudarjeni pozornosti, ki jo umetniške prakse namenjajo specifičnim medijskim rešitvam. Pri tem je poseben poudarek namenjen dogajanju v slovenskem prostoru, zato drugi del dogodka poteka v slovenskem jeziku.
Urnik
9.30–10.00: Prihod, kava
10.00–10.15: Pozdravni nagovori direktorice Moderne galerije Martine Vovk, programske vodje Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo Urške Jurman in kustosa Moderne galerije Vladimirja Vidmarja
1. del: Zabelove sledi danes
10.15–10.45: Charles Esche, Premisleki o tem, kako brati Zabela leta 2025
10.45–11.15: Hana Ostan-Ožbolt-Haas, Med prekinitvijo in kontinuiteto: vračanje h kuratorski in teoretski dediščini Igorja Zabela v času mnogoterih kriz
11.15–11.45: Christophe Barbeau, Periferno, efemerno, naključno in arbitrarno
11.45–12.30: Diskusija (moderira Urška Jurman)
12.30–14.00: Odmor za kosilo
2. del: Vrnitev k mediju?
14.00–14.30: Marko Jenko, Vprašanje nosilca
14.30–15.00: Kaja Kraner, Prehodnost, protokol in atmosfera: nekaj poudarkov o sodobni slovenski vizualni umetnosti
15.00–15.30: Maks Valenčič, Subjektivacija medija v teoriji-fikciji
15.30–16.15: Diskusija (moderira Vladimir Vidmar)
Biografije sodelujočih
Charles Esche je kustos in pisatelj. Dela kot svetovalec na Jan van Eyck Akademie v Maastrichtu ter kot profesor sodobne umetnosti in kuratorstva na University of the Arts v Londonu. Od leta 2004 do leta 2024 je bil direktor muzeja Van Abbemuseum v Eindhovnu. Bil je sokustos mednarodnih bienalov v Koreji, Palestini, Turčiji, Braziliji in Indoneziji. Njegovi najnovejši knjižni izdaji sta The Museum is Multiple (Van Abbemuseum, 2024) in Art and Its Worlds (Afterall in Koenig Press, 2021). S Sandi Hilal in Alessandrom Pettijem piše knjigo o demodernem mišljenju, ki bo leta 2027 izšla pri založbi Duke University Press. Leta 2012 je prejel nagrado princese Margriet in leta 2014 nagrado za kuratorsko odličnost CCS Bard Collegea.
Hana Ostan-Ožbolt-Haas je neodvisna kustosinja in pisateljica. Z nedavnimi kuratorskimi projekti se je predstavila v razstaviščih Salzburger Kunstverein (Salzburg), Sophie Tappeiner (Dunaj), Lombardi–Kargl v sklopu curated by (Dunaj), HOW Art Museum (Šanghaj) in Stedelijk Museum (Amsterdam) in drugod. Leta 2023 je bila gostujoča profesorica na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju (Die Angewandte), kjer tudi opravlja doktorski študij. Med letoma 2019 in 2023 je bila direktorica fundacije Ulay. Redno piše za Artforum in Frieze. Po rodu Ljubljančanka živi in dela na Dunaju.
Christophe Barbeau, kanadski kurator in umetnik, ki živi in dela v Torontu, se je že v svojem magisteriju iz vizualnih in kuratorskih študij na Univerzi v Torontu ukvarjal s specifičnim pomenom kuratorskega »avtorstva«. Z razstavama in jaz sem kurator te razstave1 (and I am the curator of this show1, Muzej umetnosti Univerze v Torontu, 2018) ter Kaj smo naredili? [...] (Qu’avons-nous fait [...], 2019) je želel dekonstruirati ustaljene avtoritete kuratorja in razkriti politične izzive kuratorskega dela. Od leta 2021 v seriji razstav v stanovanju Kuratorjeva soba (The Curator’s Room) raziskuje zgodovinski vidik specifične mreže umetnikov, kuratorjev in idej iz Slovenije in regije, ki smo jo v 90. letih 20. in prvem desetletju 21. stoletja poznali kot Vzhodno Evropo.
Marko Jenko je doktor umetnostne zgodovine in univerzitetno diplomirani francist. Pred doktoratom je bil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani mladi raziskovalec na Oddelku za umetnostno zgodovino. Med letoma 2010 in 2022 je bil višji kustos za umetnost 20. stoletja v Moderni galeriji. Od leta 2023 je kustos za moderno in sodobno umetnost v Muzeju Lah na Bledu. Njegovo teoretsko delo se osredotoča predvsem na vprašanja, povezana z umetnostjo, umetnostno zgodovino, freudovsko in lacanovsko psihoanalizo ter filozofijo. V slovenščino je prevedel dela Gérarda Wajcmana, Jacquesa Lacana, Colette Soler, Jacquesa Rancièra, Gillesa Deleuza, Jeana Starobinskega, Davida Freedberga, Daniela Arassa, Monique David-Ménard in drugih.
Kaja Kraner je docentka na Katedri za teoretske vede UL ALUO in raziskovalka na Raziskovalnem inštitutu ALUO. Med letoma 2015 in 2019 je bila članica uredniškega odbora revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti ŠUM, od leta 2025 je članica uredniškega odbora Časopisa za kritiko znanosti. Leta 2021 je pri založbi Krtina izdala znanstveno monografijo Kronopolitika umetnosti: spremembe v estetski vzgoji od moderne do sodobne umetnosti.
Maks Valenčič je medijski teoretik in filozof. Je raziskovalec pri The New Centre for Research & Practice ter urednik Razpotij in revije za sodobno umetnost in teorijo-fikcijo ŠUM. Trenutno se raziskovalno ukvarja s psihotičnim akceleracionizmom, projektom, ki ga je začel z objavo istoimenskega članka v ŠUMU #20. Ob tem je član kolektiva GIA in gostitelj serije podkastov Technologos, kjer z različnimi gosti kartira implikacije tehnološke civilizacije v nastajanju.
