9. maj ob 13:00, projektna soba SCCA, Metelkova 6

Zavzemanje za prostore alternativne kulture ni le izraz politične volje, temveč tudi prizadevanje za socialno pravičnost. Zato ima kulturna infrastruktura v najširšem pomenu besede posebno vlogo v fizičnem, družbenem in simbolnem smislu. V času tranzicije, ko je prostorsko načrtovanje postalo podrejeno predvsem tržnim interesom, so se v objektih nekdanje družbene lastnine vzpostavili številni avtonomni prostori, namenjeni neodvisni kulturni produkciji. Mreža za Metelkovo, nastala leta 1990 iz umetniških in kulturnih praks osemdesetih let, je izhajala iz infrastrukture Škuc – Foruma v sodelovanju z Društvom za kulturo miru in nenasilja. Vzporedno so se vzpostavile tudi nevladne organizacije in spodbudile razvoj sistema podpore civilni družbi.

Kaj lahko o takrat nastali situaciji rečemo četrt stoletja kasneje? Primer nekdanje vojašnice na Metelkovi v fizičnem in simbolnem smislu odraža pomen alternativnih prostorov, nevladnih organizacij in institucionalne kulture – izraža nerazrešen odnos do njihovega medsebojnega razmerja in s tem do pomena kulturne infrastrukture v post-tranzicijskem razumevanju demokracije. Ob tem se zastavljajo ključna vprašanja: kakšne so bile ideje, ki so pripeljale do vzpostavitve AKC Metelkova Mesto? Kakšni pogoji so takrat omogočali delovanje neinstitucionalnih kulturnih producentov? Kakšna je bila pri tem vloga nevladnih organizacij? Kako danes deluje institucionalna kulturna infrastruktura v razmerju do nevladnih organizacij in avtonomnih prostorov? Bistveni pogoji za nastanek demokratične kulturne infrastrukture so vselej povezani z zagotavljanjem fizičnega prostora, a tudi z omogočanjem vključevanja, participacije in dolgoročne vzdržnosti.

Debati se bodo pridružili Daša Tepina, Miha Zadnikar, Marko Peterlin ter številni drugi z Metelkovo in avtonomnimi prostori povezani akterji. Moderirala bo Nika Grabar.

Razprava bo potekala v sklopu razstave Predstava mesta.